Politbarometer: SD in SDS izenačeni

Javnomnenjska raziskava Centra za raziskovanje javnega mnenja (CJM) pri strankarskem opredeljevanju ni pokazala pomembnejših premikov. Stanje kaže izrazito stabilnost, ko sta SD in SDS "izravnali pozicije", je ob predstavitvi novembrske meritve Politbarometra dejal predstojnik CJM Niko Toš. Kot že v junijski meritvi so SD in SDS tudi novembra namerili enako, 19-odstotno podporo. Primerjava s podatki raziskave iz marca pa kaže, da je SD v tem obdobju izgubila značilno prednost (marca 25 odstotkov), SDS pa je rahlo pridobila (marca 17 odstotkov).

Izgubljata tudi LDS in Zares

Preostale tri koalicijske stranke skupaj beležijo rahlo izgubo, najočitneje LDS, ki je junija imela sedemodstotno podporo, tokrat pa štiriodstotno, ter Zares, ki je iz junijskih šestih odstotkov prav tako padla na štiri odstotke v novembru. DeSUS ohranja triodstotno podporo, SNS pa pridobiva na podpori, in sicer so jo junija podpirali štirje odstotki, tokrat pa šest. SLS in izvenparlamentarna NSi ostajata na dveh odstotkih.

Podpora vladi skoraj polovična

Kot je povedal Toš, njihova raziskava ni pokazala tako izrazitega upada podpore vladi, kot ga kažejo nekatere druge medijske raziskave. Iz junijske v novembrsko meritev je namreč po raziskavi Politbarometer podpora vladi stabilna in se ohranja na 46 odstotkih (marca 55 odstotkov), vendar se obenem zmanjšuje delež neopredeljenih in povečuje delež tistih, ki vlade Boruta Pahorja ne podpirajo; takšnih je bilo marca 33 odstotkov, junija 42 odstotkov, tokrat pa 45 odstotkov.

Arbitražni sporazum bi verjetno dobil podporo

S tokratnim Politbarometrom so želeli izmeriti tudi odnos do vprašanja slovensko-hrvaškega arbitražnega sporazuma. Na podlagi ugotovitev, ki so jih dobili s križanjem več vprašanj, je Toš ugotavljal, da je socialna in kulturna klima klima sporazumevanja. Po njegovih besedah je mogoče sklepati, da je zelo verjetno, da bi referendum o arbitražnem sporazumu ob ustreznem aktiviranju celotne civilne družbe pokazal na pritrjevanje taki poti.

Sicer pa so odgovori pri posameznih vprašanjih na to temo pokazali, da se večina (52 odstotkov) pridružuje podpori arbitražnemu sporazumu, ki sta jo izrekla predsednik republik Danilo Türk in bivši predsednik Milan Kučan, medtem ko slaba tretjina vprašanih (31 odstotkov) njune podpore ne odobrava. Če bi do posvetovalnega referenduma prišlo, bi 44 odstotkov glasovalo za sporazum, proti pa 23 odstotkov; 32 odstotkov vprašanih se referenduma ne bi udeležilo oz. ne ve, kako bi ravnali.

Sodelujočim v raziskavi so v presojo ponudili tudi Prešernovo misel iz slovenske himne ("koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan" in "ne vrag le sosed bo mejak") in jih povprašali, ali je arbitražni sporazum o meji s Hrvaško priložnost, da se ta Prešernova misel uresniči. 60 odstotkov jih je temu pritrdilo, 21 odstotkov pa je menilo nasprotno.

'Kriza se še poglablja'

Vprašanja o zaznavanju krize so po Toševih besedah pokazala, da prevladuje prepričanje, da še nismo dosegli globin krize. Vlada pa ima pri svojih ukrepih za njeno premagovanje visoko podporo.

Večina vprašanih (70 odstotkov) je namreč menila, da se kriza še poglablja. Polovica jih je kot posledico krize na osebni oziroma družinski ravni navedlo zmanjšanje dohodka, 24 odstotkov pa ogroženost zaposlitve. Vendar pa se je po drugi strani delež resno zaskrbljenih glede delovnega mesta tokrat značilno zmanjšal. Med vladnimi protikriznimi ukrepi je podpora v primerjavi z junijsko meritvijo narasla predvsem pri preprečevanju nadaljnjega kreditiranja menedžerskih odkupov.

Kaj pa demokracija?

O vrednotenju demokratične prakse sistema v Sloveniji v vseh letih opazovanja Toš pravi, da je na "delikatnem robu" in da so ljudje bolj zadovoljni z materialnimi razmerami kot z delovanjem demokracije. Pri zadovoljstvu z demokracijo je podobno kot pri prejšnjih merjenjih nezadovoljnih 62 odstotkov, zadovoljnih pa 32 odstotka. Z materialnimi razmerami je zadovoljnih 55 odstotkov, nezadovoljnih pa 41 odstotkov.