Preiskovalci so danes zjutraj vkorakali v prostore stranke SDS na Trstenjakovi ulici v Ljubljani in v prostore stranke v državnem zboru. Pod drobnogledom je poslanec SDS Andrej Šircelj.
Šircelj je pozno popoldne v spremstvu odvetnika Francija Matoza zapustil prostore na Trstenjakovi, odšli pa so tudi kriminalisti. Šircelj se je z Matozom nato odpravil še v prostore SDS v DZ, kjer so ju čakali kriminalisti. V večernih urah so preiskavo zaključili tudi v DZ.
Šircelj je dejal, da gre za diskreditacijo, kar izhaja iz odredbe za preiskavo, ob tem pa ocenil, da sama preiskava poteka korektno. "To so tehnične težave v zvezi z računalniki. Nič drugega," je pojasnil Šircelj. Matoz je razložil, da se odredbe izdajajo za diskreditacijo ljudi po tolikih letih. Šircelj je že dopoldne dejal, da je zadeva povezana z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Janša: Strežnika ne damo
Na sedež stranke je danes prišel predsednik SDS Janez Janša, ki je ocenil, da gre pri preiskavi za poskus dostopa do strežnika in posledično informacij največje opozicijske stranke. Pravi, da se danes demokracija, ki po njegovih besedah brez resne opozicije ne obstaja, ustavne pravice in svoboščine branijo na Trstenjakovi 8. Simpatizerje in pripadnike je pozval, da se mu pridružijo.
"Ravnokar sem prebral odredbo sodnice Daše Cene, sodnice, ki je zavrnila predajo dokumetnov o nastanku bančne luknje v NLB preiskovalni komisij DZ in zaščitila milijardno krajo državnega premoženja. Ta je podpisala odredbo, da se na Trstenjakovi 8 preiščejo poslovni prostori Andreja Širclja, predsednika komisije za nadzor proračuna in javnih financ v DZ. Ta tukaj sploh nima pisarne, temveč v DZ. Tisti, ki so podpisali to odredbo to vedo," pravi Janša.
Prepričan je, da so v ozadju skriti nameni. "Želijo doseči vse podatke našega strežnika. Češ da ima gospod Šircelj na strežniku elektronsko pošto. Na tem strežniku ima elektronsko pošto okoli 20.000 članov SDS. Na tem strežniku je celotno življenje SDS. Tako zlahka prideš do elektronske komunikacije največje opozicijske stranke. Takega bizarnega izgovora se ne bi spominil niti Aleksander Lukašenko," pravi in poudarja, da strežnika policistom ne bodo izročili. "Predstavljajte si, da SMC pride do vseh naših načrtov, strategije, internih debat in ostalega. Lahko si predstavljate, kakšna prednost je to zanje," je dejal. "Ne bomo ovirali preiskave, temveč preprečili zlorabo."
'Tukaj ni cilj Šircelj, temveč strežnik SDS'
Janša je v izjavi za medije po koncu preiskave na sedežu stranke pojasnil, da so v sodelovanju z njihovimi računalniškimi strokovnjaki pregledali korespondenco med Šircljem in nekdanjimi izvršnimi direktorji DUTB Alešem Koršičem, Boštjanom Gjerkešem in Torbjörnom Manssonom, ki so navedeni v odredbi za hišno preiskavo.
Za obdobje v letu 2013, s katerim je zadeva povezana, so po Janševih besedah našli nekaj deset sporočil, ki so jih večinoma drugi pošiljali Širclju. Sporočila so pregledali in jih izročili preiskovalcem. "Po pregledu komunikacije je še posebej jasno, da tukaj ni cilj gospod Šircelj. Cilj je bil, da se pride do strežnika SDS, in tukaj jim ni uspelo," je dejal. Janša ocenjuje, da ni pri tej komunikaciji nič spornega in da gre za dodatno diskreditacijo ljudi, ki so jih odstavili v DUTB. Meni, da so kriminalisti to, kar so iskali na sedežu SDS, verjetno že imeli, saj preiskava glede DUTB poteka že nekaj časa.
'Gre za preusmerjanje pozornosti'
Prvak SDS sicer meni, da gre pri tej zadevi za preusmerjanje pozornosti pred nedeljskim referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi, ki je po njegovem mnenju "strateškega pomena" za prihodnost Slovenije in obstoj slovenskega naroda. "Mislim, da je bil zadaj še dodaten motiv, da se v ključnih dneh, ko se večina slovenskih državljank in državljanov odloča, ali bi šla na ta referendum in kako naj bi glasovali, popolnoma preusmeri pozornost na neko drugo temo in tako prepreči, da bi glasovi na tem referendumu dosegli potreben ustavni kvorum," je dodal.
Kaj je sporočila policija?
Iz odredbe za hišno preiskavo na sedežu stranke SDS izhaja, da tožilstvo sumi, da naj bi takratni izvršni direktorji DUTB Aleš Koršič, Boštjan Gjerkeš in Torbjörn Mansson zlorabili svoj položaj, takratni predsednik upravnega odbora Šircelj in "druge do sedaj neugotovljene osebe" pa naj bi jim pri tem pomagali.
Šicelj naj bi pomagal s tem, da se je v času med 7. in 22. marcem 2013 v Ljubljani in Stockholmu dogovoril za sodelovanje z družbo Quartz+Co in Manssonom, na podlagi tega pa je DUTB sklenila svetovalno ogodbo s Quartz+Co, čeprav naj bi "vsi člani upravnega odbora vedeli, da storitve s strani Quartz+Co nikoli ne bodo opravljene, vsaj ne v celoti". DUTB je družbi nato račune plačal, kljub temu da storitve naj ne bi bile opravljene.
"Preiskovalci NPU danes pri eni od osumljenih oseb opravljajo tri hišne preiskave na različnih naslovih na območju Ljubljane, z namenom utemeljevanja suma kaznivega dejanja Zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Ena preiskava poteka v prostorih enega od državnih organov," je potrdil tiskovni predstavnik GPU Drago Menegalija.
"Zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo posredovati podatkov o osebi, na katero se preiskava nanaša. V današnjem postopku ni nikomur odvzeta prostost, ker za to ni podanih zakonskih pogojev," dodaja. Sicer še pravi, da gre za nadaljevnaje operativnih aktivnosti, ki jih je NPU izvajal že oktobra 2015. "Predkazenski postopek poteka zoper več oseb, ki naj bi storili kaznivo dejanje pri vodenju gospodarske dejavnosti zato, da bi drugemu pridobili premoženjsko korist oziroma povzročili premoženjsko škodo, pri čemer so naklepoma zlorabili svoj položaj in dano zaupanje glede razpolaganja s tujim premoženjem," še sporoča.
SDS vrača udarec, sklicali so izredno sejo komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb
Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) Branko Grims, sicer poslanec SDS, je za sredo zjutraj že sklical sejo komisije. Na dnevnem redu je osnutek zapisnika o današnjem terenskem nadzoru pooblaščene skupine komisije na sedežu uprave kriminalistične policije in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).
Pooblaščena skupina KNOVS je nadzor nad kriminalistično policijo in NPU opravila po tistem, ko se je poslanec SDS Andrej Šircelj znašel v kriminalistični preiskavi. V pooblaščeni skupini so sodelovali člani komisije iz vrst SDS in SMC, ne pa tudi člana iz vrst DeSUS in SD.
Člana iz vrst SMC sta se po besedah vodje poslanske skupine Simone Kustec Lipicer nadzora udeležila v sklopu svojih pristojnosti. O vsebini sama ni bila seznanjena, verjame pa, da je bil sklic korekten, saj sta se člana SMC nanj odzvala.
V ZL so dejanje nemudoma ocenili za zlorabo in ocenili, da SDS preusmerja pozornost in zlorablja politični položaj.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je ob današnjih kriminalističnih hišnih preiskavah dejal, da gre za poseg izvršilne veje oblasti v zakonodajno. Upa, da bodo vse institucije delovale taktno in da ne bo nepotrebnega vznemirjanja javnosti.
Policija: Pred zakonom smo vsi enaki
Predstavnik policije Menegalija je dejal, da so že navajeni burnih odzivov, kadar so predmet njihovih preiskav politiki oziroma nosilci državne oblasti. V takih primerih so praviloma deležni pritiskov, diskreditacij, očitkov, da delujejo nezakonito in pristransko.
"Verjamemo, da pozorna javnost, ki ne nasede tovrstnim političnim manipulacijam, zna presoditi, komu v takih primerih zaupati, konec koncev nadaljnji razplet takih odmevnih dogodkov sam priča, na kateri strani je resnica. Zadnji tak izpostavljen primer se je tako zaključil s kazensko ovadbo tožilstvu," je dodal.
Znova je poudaril, da so bile današnje aktivnosti nadaljevanje operativnih aktivnosti, ki jih je Nacionalni preiskovalni urad izvajal že oktobra 2015. "Današnje hišne preiskave smo izvajali na podlagi odredbe preiskovalne sodnice, ki je presodila, da so izpolnjeni zahtevni pogoji za utemeljene razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in je verjetno, da bo mogoče pri preiskavi odkriti sledove kaznivega dejanja ali predmete, ki so pomembni za kazenski postopek," je razložil Menegalija.
Policija nikakor ni hotela zaseči strežnika, kot so to zavajajoče pojasnjevali posamezni politični predstavniki, pač pa pridobiti konkretne podatke o konkretni osebi, ki je osumljena kaznivega dejanja, kot je to izhajalo iz odredbe preiskovalnega sodnika za izvedbo hišne preiskave, je še poudaril.
"V Policiji z vso integriteto in strokovnostjo stojimo za svojimi preiskovalni dejanji, za katere imamo podlago v veljavni zakonodaji, tudi če gre za preiskavo v Državnem zboru RS. Navkljub različnim interesom, je zapis v Ustavi RS povsem jasen: pred zakonom smo vsi enaki," je dodal.
"Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes v zvezi z aktualno preiskavo obiskala Generalno policijsko upravo in Upravo kriminalistične policije. Vendar pa Komisija ni stvarno pristojna za izvajanje nadzora v tej zadevi, saj niso bili uporabljeni oziroma izvajani prikriti preiskovalni ukrepi, kar smo ji tudi pojasnili. Ali gre za zlorabo komisije v politične namene ali ne, je stvar etičnega vidika vsakega posameznika. Vsekakor pa, kljub temu, da se zavedamo pomena parlamentarnega nadzora nad delom varnostnih služb pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov, ne bomo dopustili, da bi tovrstni pritiski vplivali na potek same preiskave," je še odločno zaključil predstavnik policije.
Han za protokol vstopa kriminalistov v DZ
Pred zakonom smo vsi enaki, kljub temu pa je zadnji čas, da se naredi protokol vstopa v DZ, je dejal vodja poslancev SD Matjaž Han. Meni, da morajo preiskovalci svoje delo opraviti hitro in strokovno, da čez nekaj mesecev ne bo spet zapletov zaradi morebitnega napačno izvedenega postopka.
Današnji sklic seje komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je Han ocenil kot "protiukrep zadržanju Širclja", kar je po njegovem mnenju slabo. Zato je tudi zadovoljen, da se član komisije iz vrst SD seje ni udeležil. Da bi lahko šlo za zlorabo komisije, si Han ni upal trditi. Je pa po njegovih besedah tudi pri teh sejah treba spoštovati neko proceduro.
Jurša: Poslanci v nobenem primeru ne smemo biti zaščiteni
Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je poudaril, da poslanci v nobenem primeru ne smejo biti zaščiteni, pač pa morajo biti obravnavani kot drugi državljani. Član DeSUS se ni udeležil terenske seje KNOVS na sedežu NPU, ker po oceni DeSUS to ni bila najbolj posrečena poteza. Na vprašanje, ali je šlo za zlorabo komisije DZ, pa je Jurša odgovoril, da tako ostre ocene ne želi podati.
Obenem je priznal, da so ga današnji dogodki v DZ presenetili, saj je v kratkem času kriminalistična preiskava potekala že drugič. Vendar po njegovi presoji NPU pač opravlja svoje naloge.
Poslanec DeSUS in podpredsednik DZ Primož Hainz pa je danes ponovil, da bi DZ moral imeti svoje varnostnike. Kot je poudaril, delitev oblasti razume tako, da policija opravlja svoje delo, poslanke in poslanci pa svoje. Tako pa je bila seja DZ prekinjena, je opozoril. Vendar je bil ob tem kritičen tudi do odločitve poslancev SDS, da sejo obstruirajo.
KOMENTARJI (2995)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.