Kos je predstavil mnenje strokovnjakov s katedre za kazensko pravo ljubljanske Pravne fakultete v primeru Strojan (Foto: POP TV)

Policija je v primeru družine Strojan ravnala v skladu z zakonom o policiji in drugimi predpisi ter v vseh primerih naredila vse za zagotovitev varnosti življenja ljudi, njihove osebne varnosti in premoženja, so na policiji zapisali v odzivu na današnje navedbe predsednika komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa.

Poudarili so še, da policisti v nobenem primeru niso izvajali tajnega opazovanja, tajnega sledenja ali drugih zakonsko določenih ukrepov, ki jih ureja 149. člen zakona o kazenskem postopku, niti niso ovirali varuha človekovih pravic pri izvajanju njegovih pristojnosti, saj so mu zagotovili vse potrebne informacije in podatke.

Mnenja strokovnjakov s katedre za kazensko pravo ljubljanske Pravne fakultete, za katera je zaprosila komisija za preprečevanje korupcije v zvezi z ravnanjem vrhovnega državnega tožilstva ob januarski zahtevi varuha človekovih pravic za oceno domnevno nezakonitega policijskega nadzora nad družino Strojan v Postojni na policiji ne komentirajo, saj pravijo, da mnenja niso prejeli. Mnenje stroke je, da je bilo v tem primeru ravnanje policije nezakonito, ravnanje vrhovnega državnega tožilstva pa sporno.

Na policiji pa prav tako zavračajo navedbe, da si je kdorkoli v policiji pridobil nepremoženjsko korist.

Kos: Nezakonito ravnanje policije

Komisija za preprečevanje korupcije je v zvezi z ravnanjem Vrhovnega državnega tožilstva ob januarski zahtevi varuha človekovih pravic za oceno domnevno nezakonitega policijskega nadzora nad družino Strojan v Postojni za mnenje zaprosila strokovnjake s katedre za kazensko pravo ljubljanske Pravne fakultete. Mnenje stroke je, da je bilo v tem primeru ravnanje policije nezakonito, ravnanje vrhovnega državnega tožilstva pa sporno, je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos.

Policijski nadzor nad družino Strojan v Postojni je bil nezakonit (Foto: Reuters)

Tožilstvo bi prijavo varuha človekovih pravic moralo obravnavati kot kazensko ovadbo, ne pa, da je v pičlih sedmih dneh izdalo le deklarativno mnenje, je strokovno mnenje katedre za kazensko pravo povzel Kos. Po njegovih besedah se strokovno mnenje sklicuje na zakon o kazenskem postopku, ki pravi, da bi moralo tožilstvo reagirati tudi, če do njega pride glas o kaznivem dejanju, pa naj bo za pisno, ustno ali telefonsko obvestilo o tem.

Strokovno mnenje ugotavlja, da je ob tem težko argumentirati stališče, da ni šlo za ovadbo, saj bi tožilstvo moralo reagirati že na podlagi informacij, ki so tedaj krožile v medijih in so "več kot očitno konstituirale glas o kaznivem dejanju". Takemu mnenju stroke pa pritrjuje tudi podatek, da je Vrhovno državno tožilstvo kasneje vendarle sprejelo in kot ovadbo obravnavalo "glas o kaznivem dejanju" po članku iz dnevnega časopisa, ob tem poudarja protikorupcijska komisija.