SPS: Vlada kaže nespoštovanje do policistov in državljanov

Parlamentarni odbori – za delo, pravosodje, zunanjo politiko, notranje zadeve in  kulturo – so v četrtek obravnavali predlog rebalansa proračuna. Na odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je največ polemik sprožilo dodatno zmanjševanje sredstev policije.

Za 24ur.com so danes na ministrstvu za notranje zadeve pojasnili, da rebalans proračuna predvideva, da bo ministrstvo letos dobilo 304,5 milijona evrov, od tega bi jih 257,2 milijona namenili policiji. Vendar pa to ne zadošča, opozarjajo na ministrstvu. Opozarjajo, da bi policija za izpolnjevanje vseh svojih zakonskih obveznosti potrebovala še dodatnih 34,7 milijona evrov.

"To kar se dogaja s tem proračunom, je zločin nad policijo," je ob teh podatkih opozoril poslanec SDS Vinko Gorenak. Policija je od leta 2008 po njegovih besedah izgubila 1500 ljudi. Ministrica za notranje zadeve je odobrila zaposlitev 152 novih policistov, a denarja zanje v proračunu ni, je opozoril. Zato je koalicijo pozval, naj do končnega sprejemanja proračuna stakne glave in skuša najti neke "človeške rešitve".

Razpravo je miril minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je predstavil rebalans letošnjega proračuna za področje javne uprave. Po njegovih besedah ta ne posega radikalno v nobeno ključno javno službo, vrši pa na vse pritisk, da racionalizirajo delovanje.

PSS: Obstaja meja, pod katero ni več mogoče. To je ta predlog

Kako bi prenesli ta udarec, smo povprašali oba sindakata. "Prepričan sem, da bodo poslanci razumeli, da v proračunu sredstev za policijo in MNZ obstaja neka meja, pod katero več ni mogoče iti ... S sedanjim predlogom gre za sredstva, ki so dejansko pod to mejo, prihranki pa več niso možni brez poseganja v sredstva, namenjena za plačilo dela, v sredstva za zagotavljanje osnovnih sredstev za delo, opreme ... Razen, če se DZ zavestno odloči in policiji ter policistom odvzame določene naloge in dejavnosti, ki jih sedaj izvaja in opravlja ter pri tem zavestno zniža nivo zagotavljanja varnosti," je povedal predsednik PSS Radivoj Uroševič.

Edino to je po njegovem mnenju v tem trenutku možno, sploh ob splošno znanih dejstvih, da je več kot polovica opreme na meji uporabnosti, da ima Slovenija po njihovih izračunih za skoraj dva milijona evrov že zapadlih obveznosti do zaposlenih v Policiji. "Po našem mnenju so edine rezerve pri sredstvih, namenjenih za delo policije, v plačevanju najemnin za prostore lokalnim skupnostim in drugim najemodajalcem za objekte in prostore, kjer so nastanjene policijske enote," je še dodal.

SPS: Vlada je pokazala nespoštovanje do policistov in tudi državljanov

Policijski sindikat Slovenije (SPS) pa je v odzivu zapisal, da znižanje sredstev za policijo kaže na nerazumevanje pojma notranje in naciolnalne varnosti, hkrati pa tudi na nespoštovanje sklepov odbora za notrano politiko, lokalno samoupravo in pravosodje DZ.

"S sprejetjem predlaganega rebalansa proračuna 2015 za notranje ministrstvo in policijo bi DZ pokazal določeno stopnjo nezrelosti in nerazumevanja funkcioniranja države ter tudi negiranje dela in sprejetih sklepov lastnega Odbora za notranjo politiko, lokalno samoupravo in pravosodje," so zapisali.

Sindikat tudi podpira vse napore vodstva notranjega ministrstva za zagotovitev ustreznega proračuna in si želi da jim bo to tudi uspelo. "Menimo, da vlada z rebalansom ni pokazala samo nespoštovanja do policistov, ampak tudi do državljanov. V kolikor vsem državljanom ni zmožna zagotoviti spodobnega življenja, v sindikatu policistov menimo, da bi jim morala zagotoviti vsaj visok nivo varnosti. Zato se resno sprašujemo, v čigavem interesu dela vlada," so zapisali v odzivu.

V sindikatu sicer razumejo finančni položaj v državi, ker pa so tako vodstvo MNZ in policije, kot tudi SPS javno na seji odbora za notranjo politiko natančno prestavili razmere in stanje v policiji, kakor tudi posledice, ki bodo nastale, če se ne ustavi trend propadanja policije kot stebra države, je po njohovem mnenju predlog rebalansa proračuna 2015 za Policijo še toliko bolj nerazumljiv in neracionalen.

Pomanjkanje kadra in zastarela oprema

Kot je znano, se policija že dlje časa sooča s pomanjkanjem kadra, saj je v zadnjih letih njene vrste zapustilo precej ljudi. Od leta 2010 do danes npr. se je število zaposlenih zmanjšalo za več kot 900, od tega je iz policije odšlo največ prav policistov.

Zadnjo večjo zaposlitev so izvedli v letu 2010. Januarja letos so sicer objavili razpis za 152 prostih delovnih mest za nadzornika državne meje, a zaradi zapletov, povezanih z varčevanjem, ni nobenih zagotovil, da bodo te zapolistve dejansko realizirane.

V okviru varčevanja so policisti tudi zmanjšali število policijskih uprav z 11 na osem, prenesli delovna mesta z državnega na lokalni nivo in združili policijske postaje.

Sredstev primanjkuje tudi za osebno opremo policistov, računalniško opremo in sistem zvez. Računalnike že leta prevzemajo kar od drugih državnih organov, kjer jih menjujejo na tri ali štiri leta. Tudi stavbe policije so energetsko zelo potratne in zato veliko porabijo, predvsem pozimi za ogrevanje.

Lani dobili vsaj nove avtomobile

Policisti so dolgo tudi opozarjali, da se v zastarelih vozilih ne počutijo več varne in ne morejo izvrševati svojih dolžnosti. Od skupno okoli 2000 vozil je bila namreč več kot polovica starejših od 10 let, imela pa so več kot 300.000 prevoženih kilometrov.

Nato pa so se septembra lani vendarle lahko razveselili novih jeklenih konjičkov. Vozni park policije je obogatel za skupno 328 vozil – 321 jih je bilo dobavljenih do 15. septembra, še sedem vozil pa je policija prejela konec leta.