Rdeče opozorilo zaradi vročine: pri temperaturah nad okoli 35 stopinj veter ne hladi več

Z današnjim dnem se je po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) pričel letošnji četrti vročinski val. Ta bo tudi najdaljši in najbolj vroč v tem poletju. Spremljale ga bodo visoke temperature, ki bodo pogosto presegale 35 stopinj Celzija.

"Agencija je za sredo za nekatere dele države izdala tudi rdeče opozorilo zaradi velike toplotne obremenitve, in sicer bo alarm veljal za osrednjo, severovzhodno in jugovzhodno Slovenijo," je povedal meteorolog Benjamin Strajnar. 

Današnji dan bo spremljalo sončno in vroče vreme, najvišje dnevne temperature pa bodo od 29 do 35 stopinj Celzija. Po napovedih Arsa bo najbolj vroče predvidoma v Beli krajini. Od današnjega dne dalje pa se bo vročina še stopnjevala.

V torek, sredo in četrtek bo tako pretežno jasno in zelo vroče. V torek in sredo bodo temperature še višje od današnjih, in sicer do 37 ali 38 stopinj Celzija, je dejal meteorolog Jure Cedilnik.

"Najhuje bo od srede naprej, temperature se bodo ponekod lahko povzpele tudi do 40 stopinj Celzija," je dodal. "Na Arsu smo zaradi velike toplotne obremenitve izdali najprej oranžno opozorilo, razmišljamo tudi o rdečem opozorilu, če se bodo temperature resnično stopnjevale, " je povedal zjutraj.

Zelo tople bodo tudi noči

Na Arsu pravijo, da niso izključeni kakšni temperaturni rekordi. Večinoma bomo imeli dnevne temperature med 34 in 39 stopinjami. ''Zelo tople bodo postale tudi noči, še posebno v večjih mestih ter na Primorskem. Ker je plast toplega zraka razmeroma debela, bodo jutra v gričevju, nekaj 100 m nad nižinami, lahko celo toplejša, kot po nižinah. Na nočno ohlajanje in na dnevne temperaturne viške bo vplival tudi veter. V torek bo pihal južni do jugozahodni veter, ki bo težišče vročine pomaknil bolj v vzhodni del Slovenije, nekaj šibke burje je danes slutiti za sredo zvečer in noč na četrtek, ko utegne biti zato bolj vroče na Primorskem, sploh noč na četrtek bo verjetno tam zelo topla.''

Vročina bo popustila v začetku prihodnjega tedna

Podobne vrednosti meteorologi pričakujejo tudi v četrtek in petek, verjetno še v soboto. V nedeljo ali šele v ponedeljek bo vročina začela popuščati. Po navedbah Arsa se tokratni vročinski val ne bo končal z izrazito ohladitvijo. Do takrat velja tudi trenutno Arsovo opozorilo o toplotni obremenitvi. Ta bo še posebej velika sredi tedna in v drugi polovici tedna, ko bodo precej tople tudi noči.

Meteorologi sicer ne pričakujejo popoldanskih ploh in neviht. Po 7. avgustu pa je verjetnost za padavine pri nas nekoliko večja. Temperature naj bi po napovedih Arsa šle malce navzdol, a ne prav izrazito.

Tudi veter nas ne hladi več 

Po nižinah bo sredi dneva in zgodaj popoldne velika toplotna obremenitev, takrat se izogibajte večjim naporom na prostem, uživajte dovolj tekočine in lahko hrano.

Zaradi dnevne vročine in toplih noči bo toplotna obremenitev človeškega telesa res velika. ''Pri temperaturah zraka nad okoli 35 stopinj veter ne hladi več, ampak nas samo še segreva, kot fen.'' Suho in vroče vreme bo povečalo požarno ogroženost, tudi kmetijska suša bo zajela dodatne površine Slovenije. Zaradi precej jasni dni in posledično velike količine UV sevanja se bo povečala tudi verjetnost za visoke koncentracije ozona, veter zahodnih smeri pa bo lahko zanesel ozon k nam tudi iznad industrijskega bazena Padske nižine.

Nasveti NIJZ za ravnanje ob hudi vročini

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko škodljive vplive preprečimo.

Ne pozabimo na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči (med 10. in 16. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Bodimo pozorni na kakovost hrane, ki jo uživamo. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujemo v hladilniku. Pozorni bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro operemo.

Na NIJZ svarijo pred tem, da bi človeka ali žival pustili v zaprtem parkiranem avtomobilu. Malo odprto okno ali prejšnje ohlajevanje avtomobila s klimo namreč ne prepreči segrevanja avtomobila, opominjajo.

Najpogostejše težave, ki jih imajo ljudje ob daljših obdobjih vročine, so kožni izpuščaji, vročinski krči, vročinska izčrpanost, omedlevica in vročinska kap, navajajo na inštitutu.

Ob tem na NIJZ priporočajo, da v primeru, ko bi bila oseba prizadeta zaradi pregretja, pomagamo tako, da jo umaknemo na hladno, na primer v senco ali hladen prostor. "V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč in obolelega ves čas hladimo," priporočajo na NIJZ, ljudem pa svetujejo tudi, naj se ljudje z zdravnikom posvetujejo o neobičajnih težavah, ki ne minejo ali se večajo.

Vročinski rekord za zdaj drži Cerklje ob Krki 

Na spletnih straneh Agencije RS za okolje je moč pobrskati tudi po podatkih o najvišjih temperaturah. Kot kaže preglednica o vremenskih rekordih, zadnjič osvežena pred letom dni, so najvišjo temperaturo izmerili v avgustu 2013 na letališču Cerklje ob Krki, in sicer 40,8 stopinj Celzija.

Ta temperatura je bila sicer izmerjena na samodejni meteorološki postaji. Na istoimenski, kilometer oddaljeni klasični postaji, pa je opazovalec z maksimalnim živosrebrnim termometrom izmeril 40,6°C.

Tudi to je visoka temperatura, a bi pomenila "zgolj" izenačenje dotedanjega rekorda pri klasičnih meritvah, doseženega 5. julija 1950 ob 14. uri po lokalnem času v Črnomlju. So pa takrat v Črnomlju merili le z navadnim živosrebrnim termometrom in najvišja temperatura tistega dne je bila verjetno celo še kakšno stopinjo Celzija višja, navajajo meteorologi.

Hkrati pojasnjujejo, da so izmere rekordno visokih temperatur zaradi različne mikrolokacije postaj težko primerljive. Rekord iz leta 1950 je bil denimo dosežen v večjem kraju in na južnem pobočju, na letališču Cerklje ob Krki pa na ravninskem svetu.

Kot zanimivost pa še to: Tudi na današnji dan, 31. julija, so meteorologi v preteklosti zaznali temperaturno odstopanje, in sicer so se leta 1958 zbudili v izjemno toplo jutro, še posebej na Primorskem. V Ajdovščini se je ohladilo le do 24,5 stopinje Celzija, v Komnu na Krasu do 24,3 stopinje Celzija, v Kopru do 24 stopinj Celzija ter v Postojni in Čepovanu do 19,6 stopinje Celzija.

Temperaturni rekordi v zadnjih desetletjih

V Bosni do 42 stopinj, na Mont Blancu zaradi pomanjkanja vode zaprli gorsko kočo

Vročinski val bo sicer zajel tudi Balkan, območje Panonske nižine, Italijo, segal bo tudi proti severu nekje do Poljske. Slednja je izdala že rdečo stopnjo vremenske ogroženosti.

Zaradi visokih temperatur in močnega UV indeksa je bosanska meteorološka agencija izdala oranžno opozorilo za celo državo, poroča Radio Sarajevo. Temperature se bodo gibale od 32 do 39, ponekod na severu in jugu Bosne in Hercegovine pa bi lahko dosegle tudi 40 ali 41 stopinj. 

Tako vročega poletja v državi ne pomnijo v zadnjih 20 letih. 

Na italijanski strani najvišje gore v Alpah Mont Blanca pa so zaradi pomanjkanja vode zaprli gorsko kočo, ki stoji na 3071 metrih nadmorske višine. Snežna odeja, ki je doslej oskrbovala kočo z vodo, se je zaradi visokih temperatur stalila. Koča je tako ostala brez vode za kuhanje in osebno higieno.

"Nismo imeli druge izbire kot zaprtje. Že več tednov nas je pestilo pomanjkanje vode. Zdaj so pošle tudi naše zadnje rezerve," je dejal upravitelj koče Davide Gonella. Izrazil je upanje, da bo prihodnje leto bolje.

Italija se zaradi dlje trajajočih visokih temperatur sooča s pomanjkanjem vode brez primere. Dežele vzdolž reke Pad so se tudi odločile, da bodo omejile rabo vode za kmetijstvo. Ukrep je začel veljati danes.