Poslanci so zavrnili razdelitev Slovenije na 14 pokrajin (Foto: POP TV)

Državni zbor je zavrnil najpomembnejši pokrajinski zakon, zakon o ustanovitvi pokrajin. Za je glasovalo 50 poslancev, proti pa jih je bilo 27. To pomeni, da vsaj za zdaj Slovenije ne bodo razdelili na 14 pokrajin, saj bi za sprejem zakona potrebovali dvotretjinsko večino vseh prisotnih poslancev.

Za zakon o ustanovitvi pokrajin so glasovali vsi poslanci vladne koalicije razen Janeza Drobniča in Antona Kokalja iz Nove Slovenije. Med poslanci opozicije je zakon edini podprl Bojan Kontič (SD).

"Glas za je glas razuma"

Še pred glasovanjem je Miran Potrč (SD) v obrazložitvi glasov povedal, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, zato je predlagal, da se stranke dogovorijo o odložitvi glasovanja o pokrajinskih zakonih. V tem času pa bi poskušali oblikovati večinski pogled tako na predlagani referendum kot same zakone. Kristijan Janc (SLS) je predlagal, da zakone danes potrdijo, nato pa naj bi do druge obravnave pripravili dopolnila, s katerimi bi jih oblikovali tako, da bili sprejemljivi za vse. "Glas za, je glas razuma," je dejal. Franc Pukšič (SDS) je menil, da bodo vsi tisti, ki bodo glasovali proti zakonom, glasovali proti volivkam in volivcem, občinskim svetom, izvoljenim županom in tudi sicer proti demokraciji. "To bodo politični škodljivci, ki si očitno želijo centralizacijo," je dejal. Po mnenju Pavla Gantarja (Zares) poslanci še nikoli niso bili tako blizu, da sprejmejo pokrajine, hkrati pa tudi še nikoli niso bili tako blizu, "da jih zavozijo".

Minister razočaran

Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar je nad rezultati današnjega glasovanja razočaran. Še vedno pa meni, da je ob primernem političnem naporu možno narediti korak naprej. "Nad rezultati glasovanja sem razočaran, ker se bojim, da je to jasen znak, da opozicija v resnici ne želi decentralizirati države. Torej ne želi skladnejšega regionalnega razvoja in želi tega, da bi bili pogoji za življenje ljudi primerljivi ne glede na to, kje v Sloveniji živijo. Če želimo ta premik narediti, so pokrajine nujne. O tem jasno govorijo statistični kazalci bruto produkta, indeksa razvojne ogroženosti in številni drugi. Menim, da je v prihodnje mogoče na tem še kaj narediti in upam, da bodo odgovorne politične stranke našle konsenz, ki bo omogočil ustanovitev pokrajin. Zakonodaja, ki je bila pripravljena do tega trenutka, je ta konsenz tudi omogočala. Potrditev še ne pomeni končne ustanovitve pokrajin, pomeni le, da je odprta razprava v državnem zboru,“ je komentiral izid glasovanja.

Kaj zdaj?

Po besedah vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka zavrnitev zakona o ustanovitvi pokrajin pomeni, da pokrajin v tem mandatu ni mogoče sprejeti. Ocenjuje namreč, da bi bil postopek priprave novega zakona predolg, da bi ga sprejeli še pred volitvami.

Medtem vodja poslancev SD Miran Potrč pričakuje, da se bo razprava o pokrajinah nadaljevala. "Če ne v tem, pa v naslednjem mandatu," je dejal. Če bi vladajoča koalicija sprejem regionalizacije iskreno pričakovala, bi po Potrčevem mnenju "pristala na to, da se razprava o pokrajinah ponovno odpre in se pogleda, kje bi lahko našli boljše rešitve".Prav tako naj bi tudi ocenili, ali je smiseln posvetovalni referendum, na katerem bi lahko volivci povedali, ali si pokrajine želijo ali ne.

Janša: Stranke spreminjajo stališča

Janša je prepričan, da so stranke, s katerimi so usklajevali pokrajinsko zakonodajo, kar naenkrat spremenile stališče. (Foto: POP TV)

Premier Janez Janša je pred glasovanjem povedal, da na sestanku s predsedniki strank, ki imajo poslance v parlamentu, ni dosegel nobenega napredka, zato je odločitev o uvedbi pokrajin prepuščena poslancem. "Ko bodo glasovali, bomo videli, ali gredo lahko naprej ali ne," je dejal.

Po njegovih besedah so stranke, s katerimi so od vsega začetka usklajevali pokrajinsko zakonodajo, kar naenkrat spremenile stališče, "še posebej SD, s katerimi je vlada usklajevala celo konkretne zakonske rešitve".

"Konkretna posledica tega bo neenakomeren razvoj Slovenije," je dejal. Kot je še povedal, je na sestanku predlagal tudi, naj vsaka stranka, ki nasprotuje zakonom, pove, katera so tista odprta vprašanja, ki bi jih bilo v primeru, da bi glasovanje preložili, potrebno usklajevati, vendar predlogov ni bilo: "Imel sem prazen list papirja na začetku in ta list je ostal prazen tudi na koncu," je dejal.

Razočaranje po sestanku

Predstavniki strank so, podobno kot premier, ocenili, da sestanek ni prinesel bistvenega napredka. Koalicija in opozicija se nista mogli uskladiti predvsem glede števila pokrajin in načina njihovega financiranja.

Pokrajin očitno ne bo, je izid glasovanja pravilno napovedal predsednik DeSUS Karl Erjavec. "Nesmiselno je nadaljevati, saj je še veliko odprtih vprašanj," je dejal, še prej pa zatrdil, da je "projekt pokrajin zaključen". Predsednik SLS Bojan Šrot pa upa, da bodo pokrajine uvedene še v tem mandatu, saj "če jih ne bomo dobili v tem mandatu, jih ne bomo niti v naslednjih desetih letih". Dodaja še, da nesprejetje pokrajin ogroža regionalni razvoj Slovenije.

"Če bo ta paket zakonodaje padel, ne pomeni, da bo Slovenija ostala brez njih," pa je po sestanku dejal predsednik SD Borut Pahor. Predlagal je več časa za premislek in dodal, da so v stranki že predlagali pripravo vprašanja za posvetovalni referendum o pokrajinah. V LDS pa menijo, da je ta predlog težko sprejeti. Vodja poslanske skupine LDS Jožef Školč je še dejal, da niti referendum niti prelaganje odločanja nima posebnega smisla, če ni dogovora okrog odprtih vprašanj. Vprašanje, ali naj se s sprejemanjem zakonodaje nadaljuje, je predvsem vprašanje volje, je menil.

Predsednik Zares Gregor Golobič je izrazil razočaranje nad sestankom, rekoč, da je od njega pričakoval več. Predsednik vlade je imel po njegovih besedah namen izvesti pritisk nad posameznimi poslanci parlamentarnih strank v smislu nekritičnega sprejemanja tega, kar je vlada predložila, kar pa po njegovem ni dobro. Vodja nepovezanih poslancev Sašo Peče pa je po sestanku povedal, da so se na sestanku razšli predvsem pri vprašanju, koliko pokrajin naj bo in kako naj bo urejeno njihovo financiranje.