Več kot dva tisoč ljudi se je udeležilo drugega Šarhovega pohoda od Treh kraljev nad Slovensko Bistrico do prizorišča poslednjih bojev Pohorskega bataljona na Osankarici ter poznejše prireditve na Festivalu miru.

(Foto: POP TV)

Obrambna ministrica Ljubica Jelušič, govornica na prireditvi, je poudarila, da ne smemo nikoli pozabiti tistih, ki so po poteh današnjega pohoda hodili v bistveno težjih časih, borcev in bork, ki so šli skozi mračno zgodovino druge svetovne vojne. Za Pohorski bataljon je bil to zadnji pohod na poti v smrt, zato je Jelušičeva izrazila željo, da bi danes prehojene stopinje pomenile tudi pot v spomin na mrzlo januarsko jutro leta 1943, ki je bilo takrat usodno za Alfonza Šarha, njegove tri sinove in druge borce za svobodo.

Novoimenovani načelnik generalštaba SV Alojz Šteiner je med drugim dejal, da bi za slovesnost in spomin na dejanja upora, ki so zaznamovala usodo Slovencev, težko izbrali bolj primeren kraj, kot so pohorski gozdovi. Ob tem, ko je poudaril pomen tistega časa, je dodal, da so danes, ko živimo svobodno življenje v družini evropskih narodov, izzivi drugačni, še vedno pa je v nas značaj uporništva, ki mora biti danes usmerjen proti malodušju, užitkarski lahkomiselnosti in hitremu bogatenju, prevladi enoumja pod pretvezo enotnosti ali proti lahkotni odpovedi ukrepanju s sklicevanjem na majhnost in nemoč.

(Foto: POP TV)

Tudi na Nanosu se je več kot dva tisoč ljudi poklonilo spominu na eno prvih bitk primorskih partizanov in ustanovitvi Osvobodilne fronte. Spomnili so se 54 partizanov, ki so se aprila 1942 brez vode in hrane spopadli z več tisoč italijanskimi vojaki. V bitki je padlo deset partizanov, enajst so jih ujeli, devet pa pozneje ustrelili v Rimu. Nanosu zato številni pravijo kar sveta gora Primorcev. Vendar pa so nekateri tudi razočarani nad obnašanjem drugih Slovencev. "To je nekaj starogrškega, nekaj fantastičnega in tega mi ne znamo dovolj ceniti. Primorci ja, drugi na Slovenskem, žali bog, pa ne," je menil slavnostni govornik Saša Vuga.