Poklon največjemu slovenskemu pesniku

Na Prešernovem trgu je več kot dvajset dramskih igralcev z interpretacijo Prešernovih del počastilo poetovo poezijo in Ljubljančanom že štiriindvajsetič popestrilo kulturni praznik. Recital sta uradno odprla predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije Alenka Pirjevec in ljubljanski župan Zoran Janković, v svet Prešernove poezije pa je navzoče pod Prešernovim spomenikom popeljal Sandi Pavlin z Gazelo III.

Janković se je zahvalil umetnikom, da so se udeležili tradicionalne prireditve. Po njegovih besedah lahko le umetniki "pokažejo, kaj je umetnost". "Oni ne potrebujejo, da se jih poveličuje, ker so že sami po sebi veličina," je dodal.

Po interpretaciji Pavlina so recital nadaljevali Sergej Ferrari z uvodom iz dela Krst pri Savici, Danijel Malalan, ki je Prešernovo pesem Kam? kar zapel, Tomaž Gubenšek s Prispodobami ljubezni, Karel Brišnik s Sonetjem nesreče, Iva Zupančič s Povodnim možem, Andrej Nahtigal s pesmijo Strunam in Štefka Drolc, ki je, kot tradicionalno, množico ganila z interpretacijo Nezakonske matere.

Napovedani dramski igralec in nosilec Borštnikovega prstana Polde Bibič je zbrane, ki so ga pozdravili z aplavzom, z Zdravljico razveselil malo pred 13. uro. Med interpretatorji so med drugim nastopili še Jožica Avbelj, Iztok Jereb, Jože Mraz, Marjana Brecelj, Milan Štefe in drugi.

Prešernovo mesto stopilo v 19. stoletje

V Kranju pa je vrata odprl Prešernov smenj. Po ulicah starega mesta se tako sprehajajo igralci in člani folklornih skupin v oblačilih iz 19. stoletja. Na stojnicah z obrtjo se predstavlja več kot 50 razstavljavcev.

Ministrica za kulturo Majda Širca je v spremstvu kranjskega župana Damijana Perneta na Prešernov grob položila venec, nato pa je v prostorih kranjske izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) odprla razstavo Kranjska lončenina – polna vina. Kot je ob tem povedal direktor kranjske izpostave Miloš Ekar, vidijo obisk ministrice med drugim tudi kot pomoč pri promociji svojega dela. Na prvi pogled majhno razstavo so pripravili hitro in ob skromnem vložku 5000 evrov. Tudi ministrica se je strinjala, da rezultati arheoloških izkopavanj premalokrat dosežejo širšo javnost, sama pa se je odprtja udeležila ne le v povezavi s kulturnim praznikom, ampak tudi ker "rada stikam po muzejskih trgovinicah".

Na razstavi so predstavljena arheološka izkopavanja keramične delavnice iz 16. stoletja v Kranju, kjer so lani v notranjosti stavbe na Tomšičevi 42 odkrili ostanke dveh odpadnih lončarskih jam z gradivom. Ta najdba se z ostanki peči, ki je bila ob stavbi odkrita že leta 2006, povezuje v celoten kontekst lončarske delavnice. Slovite "kranjske kupice" je sicer v opisu Kranja v svoji Slavi vojvodine Kranjske omenjal že Janez Vajkard Valvasor.

Odprtje razstave je popestril tudi letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada Andrej Rozman Roza, ki je predstavil pet posodobljenih pesmi na temo kupic in vina ter interpretiral še posodobljeno verzijo Prešernovega Povodnega moža.

Sprejem nagrajencev

Popoldne bo Širca sprejela letošnja Prešernova nagrajenca in prejemnike nagrad Prešernovega sklada, ki so jih podelili na državni proslavi v nedeljo, na predvečer praznika, v Cankarjevem domu.

Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju plesne umetnosti je prejela Mateja Rebolj, v polju likovne umetnosti pa Kostja Gatnik. Nagrado Prešernovega sklada so dobili umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, igralec Peter Musevski, skladatelj Aldo Kumar, igralka Barbara Cerar, pisatelj Andrej Rozman Roza in plesalka Maja Delak.