"Čeprav je kupiranje uhljev pri nas prepovedano, se na razstavah psov v Sloveniji še vedno pojavljajo psi s prirezanimi uhlji. Na žalost so na razstavah v Sloveniji taki psi celo bolje ocenjeni, saj so bolj 'v tipu pasme',“ se glasi v javnost posredovano sporočilo Strokovnega sveta za zaščito živali v zvezi s trenutno zelo aktualnim vprašanjem kupiranja uhljev pri psih.

Uhlje najpogosteje kupirajo dobermanom. (Foto: Reuters)

Kot navajajo, lastniki prepovedan poseg pri psih opravijo na različne načine – nekateri jih peljejo v države, kjer ta ni prepovedan (nekatere države nekdanje Jugoslavije), drugim izvedejo poseg tuji veterinarji v Sloveniji, tretji pa ga opravijo kar sami. "Zadnji dve možnosti sta očitno kršenje predpisov za zaščito živali. Slovenski veterinarji opozarjajo na vse večje število psov, ki potrebujejo zdravljenje zaradi nestrokovnih posegov prirezovanja uhljev,“ so zapisali in sklenili: "Kakršni koli, za žival boleči posegi, namenjeni zgolj videzu, so nepotrebni. Kinološka Zveza Slovenije bi si morala močneje prizadevati k izkoreninjenju tega nepotrebnega posega.“

Da si Kinološka zveza Slovenije (KZS) premalo prizadeva, še pišejo, nakazuje tudi izjava avtorja uvodnika revije Kinolog, ki se nanaša na razstavo dobermanov, na kateri so bili najbolje ocenjeni psi večinoma s prirezanimi uhlji: "Sodniki ne favoriziramo psov s prirezanimi uhlji in repi, temveč le najtipičnejše pse. Pogosto pa psi z neprirezanimi uhlji in repi žal ne delujejo tako tipično oziroma nekateri z najrazličnejšimi oblikami repov sploh ne spominjajo več na dobermana, kvečjemu na kakšnega lovskega psa." Poleg tega je na Kinologovem koledarju 2009, publikaciji KZS, slika psa s kupiranimi uhlji. "KZS s svojo naklonjenostjo do psov s prirezanimi uhlji spodbuja rejce k izvajanju tega posega. Pozivamo k spoštovanju naših predpisov in pričakujemo, da bo tudi KZS v svojih predpisih o razstavah psov storila podobno.“

'Če to počnejo, počnejo ilegalno!'

Jože Vidic, veterinar in član upravnega odbora KZS, zadolžen tudi za stike z javnostmi, je za 24ur.com pojasnil, da je v Sloveniji približno 11 let (od leta 1998, ko je bil sprejet Zakon o zaščiti živali) prepovedano kupiranje uhljev vsem psom, razen če je to v korist zdravja psa. Od leta 1998 torej noben slovenski veterinar in slovenski vzreditelj tega ne sme početi. "KZS ta zakonska določila spoštuje in lahko trdim, da psi slovenskih vzrediteljev nimajo kupiranih uhljev. Če kdo ta poseg opravlja, to počne na lastno pest, ilegalno in nikakor ne z našim dovoljenjem. Kakor mi je znano, to počnejo v tujini – na Hrvaškem ali v Italiji. Posegi so sicer v obeh državah prepovedani, a je tam očitno manjši nadzor veterinarjev,“ je pojasnil.

Jože Vidic, veterinar in član upravnega odbora KZS (Foto: Dare Čekeliš)

Na očitke, da so pri ocenjevanju bolj naklonjeni psom s prirezanimi uhlji, Vidic odgovarja, da je to zelo subjektivno. "Lahko se zgodi, da je kakšen doberman, ki prihaja iz države, kjer so posegi še vedno dovoljeni, pač telesno lep in zato zmaga na razstavi. Na to uhlji nimajo vpliva, ker se ocenjuje telo psa in ne njegovi uhlji. Morda potem izgleda, kot da jih preferiramo. A zmagujejo tudi rotvajlerji z nekupiranim repom, pa tudi nemški bokserji. Tudi Mednarodna kinološka zveza naroča sodnikom, da nikakor ne smejo dajati prednosti psom, ki imajo kupirane uhlje.“

Vidic pa priznava napako v glasilu KZS, ko so na naslovnici koledarja objavili fotografijo psa s kupiranimi uhlji. "Fotografija je bila izbira tedanjega urednika, ki zdaj to ni več, njegova odločitev in njegovo osebno stališče, nikakor pa ne stališče celotne KZS. Ker bi dejanje lahko tolmačili kot uradno stališče KZS, da podpiramo kupiranje uhljev, je to zmotilo tudi mene, saj sem odgovoren za časopis. Kar zadeva mene, lahko zagotovim, da se v prihodnje na naslovnicah in drugih vidnih mestih ne bodo več pojavljali psi s kupiranimi uhlji in repi, ker bi to dejansko lahko bila neka vrsta reklame. Mi pa tega ne želimo reklamirati, ker smo ljubitelji živali in vemo, da je rezanje uhljev mučenje in nič drugega.“

Boleč in nepotreben postopek

Kupiranje uhljev je sicer kirurški poseg, ki se ga opravi pri psih med 7 in 10 tednom starosti. Pes je v popolni narkozi, odreže se mu približno tretjina uhlja, dobi 32 šivov, celjenje pa traja 14 dni do tri tedne. V tem času ne sme imeti stika z drugimi psi. Gre torej za socialno, psihično in fizično mučenje, pojasnjuje Vidic. "Nekoč je bilo to koristno pri pastirskih psih, ki so varovali čredo pred zvermi. Mladiču so čisto pri školjki odrezali cel uhelj in ko je prišlo do spopada z risom, volkom ali medvedom, je bil brez uhlja veliko bolj zaščiten, saj je le-ta zelo bogato prekrvavljen in oživčen. Dandanes, ko je pes le družabni spremljevalec, je ta poseg popolnoma nepotreben.“ 

V Sloveniji je prepovedano kupiranje uhljev mladičkom, še vedno pa se jim lahko reže repke.

Rezanje repkov še vedno dovoljeno

Žal pa je v Sloveniji še vedno dovoljen nek drug, tudi bolj ali manj lepotni poseg, to je kupiranje oziroma skrajševanje repa. Če je to predpisano s pasemskim standardom, je poseg dovoljen pri mladičih do 5. dneva starosti. "Nižji sloji prebivalstva so v srednjem veku v Angliji rezali repe psom, ker so tako imeli manj ravnotežja in so se manj spretno gibali. Danes pri nas rezanje repov še ni prepovedano, v skandinavskih zakonih pa so ga prepovedali že v sedemdesetih letih,“ pojasnjuje Vidic.

Blizu spremembam?

Pred štirimi leti se je prvič zgodilo, da so na svetovni razstavi v Dortmundu na pobudo oziroma na pritisk ljubiteljev živali prepovedali razstavljanje psov s kupiranimi uhlji. Takih ukrepov naša KZS še ni sprejela. 

"Eden od razlogov je bližnja evropska razstava prihodnje leto, kjer bo na ogled veliko psov z vzhodnoevropskih držav, kjer je poseg še dovoljen. V kratkem bomo imeli sestanek s predstavniki Veterinarske zbornice Slovenije, kjer bomo poskušali ta vprašanja razčistiti in najti skupni jezik. Nikakor pa ne podpiramo kupiranja ne uhljev in ne repov, to je pač zakonodaja, ki je bila sprejeta mimo KZS,“ je še zatrdil Vidic.