'Strah nas je za prihodnost Slovenije'

Novi varčevalni ukrepi glede visokega šolstva, ki jih predlaga vlada, predvidevajo, da bi sredstva zmanjšali za 31 milijonov evrov letno, imeli pa bi tudi 65 milijonov evrov manj za investicije in študentske domove. Fakultete bi morale tudi odpuščati zaposlene in tiste, ki izpolnjujejo pogoje upokojitve, hkrati pa novih zaposlitev ne bi bilo. Vprašanje je tudi, kaj bi se zgodilo z drugostopenjskim študijem po bolonjskem programu. Na fakultetah tudi trdijo, da bi jim ti varčevalni ukrepi preprečevali opraviti najnujnejša vzdrževalna dela, zmanjkalo pa naj bi jim tudi sredstev za obnovo opreme.

Rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik je včeraj za oddajo 24UR ZVEČER dejal, da želijo vladi sporočiti, da varčevanje ne daje vedno pozitivnih učinkov. Pojasnil je, da bi lahko v primeru, da bi z varčevanjem povzročili veliko škodo, na koncu ti ukrepi lahko imeli negativen učinek. Pravi tudi, da na univerzi ocenjujejo, da bi bila z omenjenimi ukrepi škoda prevelika, če ne bi izpeljali svojih programov.

Rebalans proračuna predvideva, da bi sredstva zmanjšali že letos, Pejovnik pa je včeraj tudi opozoril, da števila študentov pred 1. oktobrom 2013 ne morejo zmanjšati, saj je letošnji vpis pravzaprav že končan. Tako bi lahko sredstva zmanjševali le za plače, materialne stroške in investicije in o tem so se pripravljeni pogajati.

Predlagano varčevanje bi po njegovi oceni sicer pomenilo rdeče številke oziroma izgubo na vseh fakultetah, znižanje kakovosti študija in nastala bi veliko večja škoda, kot bi privarčevali.

Zahtevali bodo sestanek z Janšo

Sicer pa so se v Mariboru danes srečali rektorji vseh štirih slovenskih javnih univerz in izrazili ogorčenje nad varčevalnimi ukrepi.

"Situacija je resnično zelo resna," je povedal rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj. Poudaril je, da so slovenske univerze že sedaj "podfinancirane", zato ne bodo prenesle nadaljnjega krčenja sredstev. Slednje bi po njegovih besedah imelo dolgotrajne posledice, kot je na primer beg možganov. "Mi lahko nekaj časa plitko dihamo. Ne moremo pa teči in tekmovati z drugimi," je še dodal. Ob tem je postregel s podatkom, da ima Slovenija nižji delež visoko izobraženega prebivalstva kot je povprečje v Evropski uniji, investicija v študenta pa naj bi se po nekaterih izračunih družbi povrnila petkratno.

Pojasnil je, da je Slovenija leta 1986 podvojila vlaganja v znanost in zato bila v začetku 90. let pripravljena na vse izzive, ki so jo čakali ob osamosvojitvi. "Zdaj, ko smo spet na prelomnici, pa se obnašamo popolnoma nasprotno," je poudaril Rebolj, prepričan, da bi država ravno v času krize morala dodatno vlagati v znanost in šolstvo.

"Strah nas je za prihodnost Slovenije," je zatrdil Pejovnik. "Skrbi nas kakovost diplome, kakovost diplomantov." Skupaj z rektorjema univerz na Primorskem in v Novi Gorici Draganom Marušičem in Danilom Zavrtanikom so se dogovorili, da bodo zahtevali sestanek s premierom Janezom Janšo. Na njem mu bodo po Reboljevih besedah predložili "analizo posledic in vsa dejstva o visokem šolstvu v Sloveniji". "Predlog sprememb v visokem šolstvu je, milo rečeno, napaka," je dejal kot predsedujoči rektorski konferenci.

Prav tako bodo od države zahtevali takojšnjo dostavo točnih podatkov o letošnjem financiranju univerz. "Še vedno ne poznamo uredbe o financiranju visokega šolstva. Brez tega ne moremo natančno izračunati, koliko sredstev bo prejela posamezna univerza. To se mora takoj razjasniti," je pojasnil Pejovnik.

Vsi rektorji so zatrdili, da na univerzah ni več rezerv, ampak imajo velike težave že z uresničevanjem bolonjske reforme. Presežke, ki jim jih nekateri očitajo, pa lahko porabijo le za znanstveno-raziskovalne projekte. "To niso sredstva, ki bi jih lahko porabili za plače," je dodal Pejovnik.

V ostro debato na internetu se je vključil tudi minister Turk

Ker so se med blogi pojavili zapisi trditev, da naj bi fakultete ljubljanske univerze ostale brez 30 odstotkov sredstev, kar bi zahtevalo že zgoraj naštete ukrepe, se je na to na svojem blogu odzval tudi minister za kulturo, znanost, izobraževanje in šport Žiga Turk. Zapisal je, da bi bila postavka za visoko šolstvo v proračunu nižja za 12 odstotkov in ne 30. Hkrati dodaja: "Če kdo, potem bi morali biti visoko izobraženi ljudje sposobni najti rezerve," meni.

Glede povečevanja normativov za predavatelje je "zapisal, da bi nekatere normative res kazalo optimizirati, združiti skupine, podobne predmete, predavanja istih vsebin na različnih smereh". Pri tem dodaja, da na nekaterih fakultetah profesorji dosežejo polno plačo, če imajo v celem letu 90 ur predavanj, kar znese tri šolske ure tedensko v 30 tednih, ko so predavanja, ponekod morajo predavatelji opraviti še enkrat toliko ur, lahko pa tudi več. Glede upokojevanja predavateljev, ki dosežejo pogoje za upokojitev, pa je zapisal, da bo to ukrep za vse javne uslužbence in tudi za predavatelje. "Gre za horizontalen ukrep za cel javni sektor," pojasnjuje minister.

Vlada bo določala, za katere programe namenja denar

Očitek je bil tudi, da naj bi bila prizadeta avtonomija, ker bi vlada določala, za kateri program mora biti denar porabljen. Turk pravi, da tega rebalans ne predvideva, napoveduje pa, da bo to določal Zakon o financiranju visokega šolstva, "ki financerju verjetno mora dati nek vpliv na to, katere študije bi država financirala".

Poudarja tudi, da interventni zakon ne predvideva enakovredne obravnave zasebnega in javnega šolstva, hkrati pa meni, da vloga države ni vzdrževanje monopola javnega sektorja in podjetij v državni lasti.

Minister univerzam: Z manj naredite več

Minister tudi zanika, da bi bila nižja tržna sredstva. Glede ukinjanja avtorskih honorarjev in podjemnih pogodb pa je zatrdil, da gre za ukrep, ki bo prizadel celoten javni sektor.

"Kar smo počeli na ministrstvu, je, da smo znižali delež zmanjšanja na račun preteklih prihodkov nad odhodki, da smo skušali kompenzirati nepravično znižanje financiranja skozi agencije in da smo v interventni zakon vključili rešitve, ki večajo avtonomijo univerz pri spreminjanju programov in skrajšujejo čas študija," je še pojasnil, nato pa zaključil s stavkom, da še naprej vodstvom univerz ponuja dialog o tem, kaj lahko ministrstvo stori za njih, da bi z manj storile več.