Poslanci so po nekaj urah razprave ostali razdeljeni glede ustreznosti rešitev v zakonu o malem delu. Številne kritike so letele zlasti na omejitve števila ur malega dela ter na nadzor in morebitne zlorabe. Do zakona so posebej kritični v SDS, različno ga ocenjujejo v SD. Najbolj sta bila kritična Andrej Magajna (SD) in Vito Rožej (Zares), več podpore je v SLS in SNS ter DeSUS.

Večino časa so poslanci razpravljali o četrtem členu, ki določa omejitve malega dela. Koalicijske poslanske skupine so predlagale, da se poveča obseg ur za delodajalce, ki vložijo zahtevo zaradi povečanega obsega dela. Tudi poslanska skupina SLS predlaga zvišanje števila ur.

Jakob Presečnik (SLS) je povedal, da so dopolnilo prilagodili zahtevam Trgovinske zbornice Slovenije. Zaveda se sicer specifike posameznih podjetij, zato predlagajo zvezni prehod povečanja števila zaposlenih prek malega dela. Kot prioriteto izpostavlja fleksibilnost trga dela ter napoveduje podporo zakonu.

Za Rožeja so posebej hude in škodljive posledice malega dela, ki z ureditvijo trga dela nimajo veze. Da se omejitve nanašajo na določitev osmih ur dela, je po njegovem "za današnji trg dela iluzorno oziroma konzervativno".

Za sramotnega je označil 32. člen zakona, ki določa sestavo komisije, ki naj bi vodila izbor ponudb za financiranje različnih dejavnosti iz koncesije malega dela. Ne vključuje namreč Študentske organizacije Slovenije, ki je po besedah Rožeja reprezentativna.

Večina poslancev koalicije je spomnila, da bo anomalije glede zakona o malem delu mogoče popraviti, opozicija opozarja, da je zakon brez soglasja socialnih partnerjev. (Foto: Blaž Garbajs)

Branko Grims (SDS) meni, "da smo prišli do absurdne situacije, ker teh zadev vlada ni rešila s socialnim dialogom". Ta bi bil po njegovem edini sprejemljivi način za rešitev teh težav. Po besedah Marjana Pojbiča (SDS) imata v EU malo delo le dve državi, kar kaže, da zakon ni koristen. Po njegovem je treba iz malega dela izključiti brezposelne, spomnil je tudi na opozorila socialnih partnerjev.

Matevž Frangež (SD) je izpostavil, da je sam koncept zakona velik korak naprej, a odpira nekatere nevarnosti, na katere opozarjajo socialni partnerji. Šele ob uveljavitvi zakona bomo lahko ocenjevali njegove učinke, a državi smo omogočili, da bo hitro reagirala, če se bodo pojavile anomalije na trgu dela, je dejal.

Ljubo Germič (LDS) je opozoril na vključevanje brezposelnih, študentov in upokojencev v zakon. Malo delo po njegovih besedah ne bo zniževalo standarda malih delavcev, ampak jim bo omogočalo izboljšanje socialnega statusa. Meni, da se mora še pred zakonom o malem delu uveljaviti zakon o štipendiranju.

Po mnenju Silvena Majheniča (SNS) je pomembno vprašanje izrinjanja "velikega dela" zaradi malega dela. Strinja se, da malo delo na trgu dela potrebujemo. Franc Jurša (DeSUS) je opozoril, da so kvote ur nastale na podlagi pogajanj med delodajalci in delojemalci. Samostojni poslanec Franc Žnidaršič je opozoril, da ni bilo doseženo soglasje s sindikati in ni sile, da bi hiteli s sprejemom zakona. Poslanci bodo o dopolnilih odločali danes v okviru glasovanja.

Študenti: Črn dan za študente in dijake ter slovenski trg dela

V Študentski organizaciji nasprotujejo sprejetju zakona, "ki uvaja novo obliko dela, s katero vpliva na varnost zaposlitev na celotnem trgu dela. Poleg tega pa ukinja študentsko delo in avtonomno študentsko organiziranje, kot ga poznamo danes".

Študenti so pred državnim zborom izražali nezadovoljstvo nad odločitvijo poslancev. "Zakon prinaša dodatno negotovost tako študentom kot mladim diplomantom pri vključevanju na trg dela, predvsem pa se posega v socialni korektiv, saj ima pet večjih točk negotovosti, ki ne zagotavljajo stabilnosti posredovanja takšnega dela." Študentska organizacija poslance poziva, da temeljito premislijo o glasovanju pri tretjem branju, "saj bodo posledice katastrofalne".