Pogosto stojite v gneči na cesti?

Šli smo na pot ... na običajno ponedljkovo jutro iz Grosupljega do Ljubljane, z enim od več tisoč ljudi, ki se od tam vozijo na delo v Ljubljano vsak dan. Primož Šteh pravi, da takšnih kolon, kot so zadnji dve leti, ne pomni; pa čeprav se v Ljubljano vozi že desetletje. Včasih je zastoj dolg osem kilometrov, včasih zastojev ni. "Nobene logike ni, enkrat je zastoj vsak dan, potem drugič ga ves teden ni," pravi Primož. Ko ni gneče, do Ljubljane potrebuje 20 minut, ta dan je potoval skoraj eno uro.

Isto relacijo smo naredili tudi brez avtomobila: Grosuplje - parkirali smo na (plačljivem) parkirišču, potem na vlak, ki je vozil do Ljubljane 26 minut, in nato kombinacija avtobusa in pešačenja do službe: na koncu - dobra ura potovanja. Največ dnevnih migrantov prihaja na delo v Ljubljano iz Domžal, Kranja in Kamnika, sledijo Grosupeljčani ...

Na vlaku smo spremljali tudi Petro Juvančič, ki se vsak dan vozi v Ljubljano iz Domžal - v  službo in iz službe gre z vlakom.  Izkušnja je bila, blago rečena, zanimiva in pestra. Prav v neudobnosti, počasnosti in netočnosti javnih prevoznih sredstev se skriva del odgovora, zakaj se mnogi Slovenci še vedno zelo veliko vozijo z osebnimi avtomobili; tudi tam, kjer obstaja javni prevoz.

Ekipa 24ur Inšpektor se je o gneči, kolonah ... pogovarjala s strokovnjaki, preverjala je razmere na cestah, bila  v nadzorni sobi, v kateri v primeru gneče zapirajo tunele, pa na Dunaju, ki velja za zgled urejanja prometne politike. Za Inšpektor je govoril tudi dunajski profesor, ki je zaslužen za to, da je Dunaj, ki se je pred desetletji podobno kot danes Ljubljana spopadal s prometnimi zamaški, uspešno rešil ta problem.

Novinarka Staša Lozar v rubriki 24UR Inšpektor, ki bo na sporedu jutri zvečer v oddaji 24UR, s pomočjo strokovnjakov, prakse, analiz in primerjav ... ugotavlja, da so nekatere rešitve jasne: še bolj omejevati dostop avtomobilov do mestnih središč, a hkrati nuditi udoben, dovolj poceni in hiter javni prevoz. V okoliških občinah (ob Ljubljani) zagotoviti  brezplačno ali poceni parkiranje, pa uvajanje enotnih vozovnic za več prevoznih sredstev, ob tem pa tudi širiti javni prevoz. Do tedaj bi morali delovišča na cestah odpirati bolj premišljeno in usklajeno ...  Ob tem pa ljudi osvestiti, prepričati, da jim ni treba čisto povsod z avtom. Veliko nas namreč želi zdravo živeti, zato tečemo, hodimo v fitnes, želimo biti telesno aktivni, a se, ko gremo v službo ali trgovino, namesto da bi tudi hodili ali kolesarili, raje vozimo z avtom čisto od vrat do vrat.