Avtor Jay Bushinsky v člankih kot vir opisa poslov preko Slovenije navaja italijanskega raziskovalnega novinarja Paola Fusija, ki naj bi vse od 11. septembra 2001 raziskoval Huseinovo finančno mrežo v tujini. Washington Times objavlja Fusijeve besede, da je bil eden najbolj drznih podvigov Huseinove nezakonite finančne mreže tihotapljenje milijonov iraških in kuvajtskih dinarjev, ki so jih nakradli iraški vojaki med okupacijo Kuvajta.
Denar naj bi iz Bleda v Sloveniji s tovornjaki prepeljali v Zürich, kjer je italijanski bankir egiptovskega rodu Jusef Nada poskrbel za pošteno zamenjavo za zlato in diamante. Denar naj bi nato potoval v Sirijo in Libanon, kjer je poniknil. San Francisco Chronicle piše, da je Fusi te podatke dobil iz poročila italijanske vlade. V nobenem od omenjenih časopisov ni informacije o tem, kako so milijoni iraških in kuvajtskih dinarjev prišli do Slovenije, niti kdaj naj bi omenjena operacija potekala.
Koper hrvaška luka, Slovenija brez morja
V San Francisco Chronicle tega podatka ni, vendar pa Washington Times prav tako navaja časovno neopredeljeno informacijo, da naj bi iraški agent v Sloveniji od ruskih, nemških in ameriških trgovcev z orožjem kupil orožje in ga poslal v "hrvaško luko Koper, kjer Slovenija, ki nima dostopa do morja, uživa eksteritorialne ladjarske pravice". Od tam naj bi orožje, deklarirano kot žito, potovalo v Sirijo, z ladjo po imenu Nada.
Fusi je svojo preiskavo Huseinovih financ v tujini začel po 11. septembru leta 2001 v Ženevi. Opravil je več pogovorov z arabskimi bankirji, ki so ga pripeljali do finančnih agentov Sadama Huseina. Poleg tega naj bi imel tesne stike z italijanskimi sodniki, finančno policijo in švicarsko-italijanskim odvetnikom Gianluco Boscarom, ki naj bi imel dokaze o tem kako je iraški diktator skrival denar po svetu. Boscara je najela družina Huseinovega sorodnika, ki ga je dal diktator obglaviti, ker je med pranjem denarja kradel tudi za svoj žep. Boscaro pa na žalost danes o svojih dokazih ne more več govoriti, ker se je lani avgusta smrtno ponesrečil s padalom.
Ime bankirja Jusefa Nade, ki naj bi pomagal oprati denar, pretihotapljen iz Slovenije, je sicer znano, saj je ameriško finančno ministrstvo novembra leta 2001 zamrznilo sredstva banke Al Takva, ki jo je Nada ustanovil skupaj z Nasredinom Ahmedom Idrisem. Nada je bil že leta 2001 opredeljen kot finančni podpornik terorizma, osumljen povezav z Osamo bin Ladnom, Idris pa si je tako oznako prislužil aprila leta 2002. Oba naj bi bila povezana s prepovedano egiptovsko islamsko organizacijo Muslimanska bratovščina in oba naj bi Osami bin Ladnu pomagala pri pretoku in skrivanju denarja. Nado je novembra 2001, dan potem, ko je ameriško finančno ministrstvo zamrznilo sredstva banke Al Takva, aretirala švicarska policija in ga po šestih urah zasliševanj izpustila na prostost.
Policija o zadevi ne ve ničesar
Na pisanje Washington Timesa in San Francisco Chronicla so se danes odzvali tudi na slovenski policiji. Uprava kriminalistične policije nima nobenih podatkov o teh navedbah, so sporočili.
Zgodbo smo preverjali pri pristojnih slovenskih ministrstvih in institucijah. Pisanje časopisja je hotel komentirati le generalni direktor Policije. Po besedah Pogorevca slovenska policija in obveščevalno varnostne službe bdijo nad tem, da se takšne aktivnosti preko Slovenije ne bi dogajale.
"Zdi se mi izjemno nesmiselno komentirati navedbe Washington Timesa, ki ni niti navedel pravilnega položaja Kopra in ga je uvrstil v Hrvaško. Slovenska policija nima podatkov da bi se takšne dejavnosti - da bi Sadam Husein tihotapil svoj denar na varno - izvajale preko slovenskega ozemlja. Lahko zagotovim, da se to ni dogajalo, ter da slovenska policija in druge varnostne službe, recimo Sova, bdijo nad temi pojavi, da se slučajno ne bi zgodili na ozemlju Slovenije," je povedal Pogorevc.
