GlaxoSmithKline se je v pogodbi s Slovenijo zelo dobro zavaroval. (Foto: Reuters)

Doslej tajna pogodba med podjetjem GlaxoSmithKline (GSK) in ministrstvom za zdravje o nakupu cepiva proti novi gripi je razkrita. Iz nje je jasno, da se je država obvezala farmacevtskemu gigantu povrniti vse stroške, celo sodne pred lastnimi sodišči, ki bi nastali z odškodninskimi tožbami državljanov zaradi stranskih učinkov cepiva. Izvzete so le odškodnine zaradi nepravilnosti pri proizvodnji cepiva.

"GSK še vedno vztraja in meni, da je vsebina te pogodbe zaupnega značaja, da so to poslovno občutljive informacije in da bi morale ostati tajne. Kljub temu se je po preučitvi odločbe informacijske pooblaščenke v Sloveniji odločil, da razkrije tiste dele pogodbe, ki so mu bili naloženi,“ je povedal odvetnik Andrej Kirm, pooblaščenec GSK.

"Ko gre za pandemijo, je bila vsa Evropa nervozna in prestrašena. Ko gre za navadno gripo in navadno cepljenje, te hektike ni," je minister Miklavčič pojasnil, zakaj so države podpisovale nič kaj ugodno pogodbo. (Foto: Blaž Garbajs)

Najbolj sporna točka: Kdo v primeru napak in stranskih učinkov cepiva nosi odgovornost? Država ali GSK? In rezultat: Skoraj vso odškodninsko breme nosi država. "Ministrstvo bo povrnilo vso škodo in razbremenilo Glaxa vseh odgovornosti, škod, kazni, glob, vključno s sodnimi stroški,“ namreč piše v pogodbi. Farmacevtu bomo torej plačali tudi morebitne sodne stroške pred našimi sodišči.

Glaxo odgovornost nosi samo, če je namerna kršitev na strani GSK in njegovih podružnic in če zdravilo ni proizvedeno v skladu z dobro poslovno prakso. Povrh vsega pa naj bi država nosila tudi odgovornost za smrt zaradi cepiva. "Načeloma seveda sodišča odločajo o takih zadevah, ko postane zadeva sporna med strankama,“ je pojasnil Kirm. "Farmacevtska podjetja bi rada pobrala vso korist, vso odgovornost za morebiti nastalo škodo pa prevalila na kupca,“ pa je prepričan pravnik Lojze Ude.

Da je GSK dobro vodil posel in da je država podpisala, kar pač mora, pove tudi dejstvo, da v primeru škode ali nedostave cepiva državi pokrije le 50 odstotkov celotne vrednosti pogodbe.

Kdo je plačal?

V pogodbi je zapisano, da je cena sedem evrov. Prav toliko smo za cepljenje plačevali Slovenci, čeprav je ministrstvo ves čas poudarjalo, da plačujemo samo cepljenje in ne cepiva.

Miklavčič: Možnosti pogajanja nisem imel

Miklavčič priznava, pogodba je v nasprotju z zakonom. (Foto: Blaž Garbajs)

Vso odgovornost za morebitne stranske učinke cepiva nosi država, piše v pogodbi z GSK, to pa je pogoj, ki je v nasprotju z našim zakonom o zdravilih. To je potrdil tudi minister za zdravje Borut Miklavčič, ki je bil gost v studiu 24UR. "Je v nasprotju, vendar v tem primeru velja naš zakon in tega se je zavedal tudi GSK,“ je povedal in dodal, da je o tem razpravljala tudi medicinska etična komisija. "Država Slovenija je odgovorna za izvedbo cepljenja, ki mora biti opravljena s strokovnimi kadri,“ je še pojasnil minister.

Podobna klavzula je tudi v pogodbi, ki jo je Italija podpisala z Novartisom. "Ali to pomeni, da so se velike farmacevtske družbe dogovorile, da so izkoristile strah zaradi pandemije in prisilile države, da sprejmejo njihove pogoje?“ Minister je na vprašanje odgovoril kratko in jedrnato. "Strinjam se z vašo ugotovitvijo.“

Cena enega odmerka cepiva je sedem evrov, pogajanj ni bilo. "Poznano je, da sem trd pogajalec in da se rad pogajam. To pot te možnosti nisem imel,“ je priznal Miklavčič. Je pa dosegel, da je Slovenija dobave zmanjšala za 30 odstotkov in s tem proračunu prihranil dva milijona evrov. "V Evropi je bilo s tem cepivom cepljenih 46 milijonov ljudi, v Sloveniji 103 tisoč. Imeli smo 294 prijav težav, kot so bolečine, rahla vročina, drugih ekscesov ni bilo,“ je še povedal minister.