Pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas vse manj

Na vladi poudarjajo, da so predlagane spremembe na trgu dela nujne tudi zaradi nefleksibilnosti veljavne delovne zakonodaje.

''Obstoječi sistem, ki poudarja varnost zaposlitev za nedoločen čas, je pospešil predvsem sklepanje pogodb za določen čas, in sicer v razmerjih, ki nazorno kažejo na neustreznost ureditve. Medtem pogodbe za nedoločen čas, še zlasti za mlado generacijo, ostajajo skoraj nedosegljive,'' so zapisali v sporočilu za javnost.

Podatki Zavoda za zaposlovanje kažejo, da se že tako visok delež zaposlitev za določen čas iz leta v leto zgolj povečuje. Leta 2008 je delež sklenjenih pogodb za določen čas znašal 78 odstotkov, leto potem 79,4, leta 2010 je bil 80,6-odstoten, 2011 82,4, v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa znaša že 83 odstotkov vseh na novo sklenjenih pogodb. ''V prvi polovici 2012 je bilo tako sklenjenih samo še 17 odstotkov pogodb za nedoločen čas oziroma najmanj do zdaj,'' so pojasnili.

''V dialogu s socialnimi partnerji je treba poiskati rešitve, ki bodo omogočile stabilizacijo trga dela, bistveno omejile segmentacijo ter omogočile fleksibilno varnost, ki bo delojemalcem in delodajalcem ponujala ustrezno razmerje med varnostjo in fleksibilnostjo zaposlitve,'' so zapisali na vladi in dodali, da je osnovni namen reforme trga dela ustvariti pogoje, ki bodo spodbudili sklepanje novih pogodb o zaposlitvi ter tako obrnili trende na trgu dela.

Nadaljujejo se pogovori tudi o pokojninski reformi

Socialni partnerji, ki se pogajajo o pokojninski reformi, bodo v ponedeljek nadaljevali pogovore o vsebinah, kjer so razhajanja. Največ pripomb ima sindikalna stran, ki si prizadeva izboljšati predlog pri upokojitvenih pogojih za starejše brezposelne ter za tiste, ki so se zaposlili pred 18. letom starosti.

Tistim, ki so začeli delati pred 18. letom, predvsem ženskam, po opozorilu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije namreč grozi, da se bodo morali upokojevati tudi s 45 leti pokojninske dobe. Reforma namreč dejstva, da so začeli delati zgodaj, ne upošteva.

Po njihovi napovedi bodo spremembe predlagali tudi pri brezposelnih, ki so tik pred upokojitvijo in bi se po veljavnem zakonu upokojili po izteku prejemanja denarnega nadomestila. Po predlogu jim namreč grozi, da bi morali zaradi podaljšanja pokojninske dobe in upokojitvene starosti znova na delo. A ker niso zaposljivi, bi odmikanje upokojitvenih pogojev njihovo revščino le še povečalo, opozarjajo v zvezi.

Socialni partnerji so pogajanja, ki potekajo dvakrat tedensko, v okviru delovne skupine Ekonomsko socialnega sveta začeli 19. septembra.

Po predlogu bi se lahko tako moški kot ženske upokojili s 40 leti pokojninske dobe in 60 leti starosti, medtem ko veljavni pokojninski zakon za ženske določa upokojitev z 38 leti pokojninske dobe in 58 leti starosti, za moške pa upokojitev s 40 leti pokojninske dobe in 58 leti starosti.

Predlagana reforma podaljšuje obračunsko obdobje za odmero pokojnine z zdajšnjih 18 let na zaporednih 28 let, od katerih se odštejejo tri najmanj ugodna leta. Poleg tega uvaja t. i. informativne osebne račune.

Lani v Sloveniji več kot pol milijona upokojencev

Podatki Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) kažejo, da se je število upokojencev od leta 1991 do lani zvišalo za 45 odstotkov, medtem ko se je na drugi strani število zaposlenih zvišalo le za 6,5 odstotka. Leta 1991 je razmerje med zaposlenimi in upokojenci znašalo 2,08 v prid zaposlenih, lani pa le še 1,53.

Leta 1991 smo imeli v Sloveniji po podatkih Zpiza dobrih 393.000 upokojencev, lani pa že skoraj 570.000, torej se je njihovo število povečalo za okoli 177.000. Na drugi strani se število zaposlenih, ki plačujejo prispevke za socialno varnost, iz katerih se napaja pokojninska blagajna, ni bistveno povečalo. Leta 1991 smo imeli slabih 817.000 zaposlenih, lani pa slabih 870.000.

Temu primerno se giblje tudi razmerje med številom zaposlenih in številom upokojencem. To je leta 1991 znašalo 2,08 v prid zaposlenim, leta 2000 1,8, lani pa le še 1,53.

Glede na povečevanje števila upokojencev se povečujejo tudi izdatki, ki jih država namenja za izplačilo pokojnin. Leta 1991 je šla tako za pokojnine slaba milijarda evrov, leta 2000 2,3 milijarde evrov, lani pa že 4,1 milijarde evrov.