Šušteršič: Če ne ti ukrepi, potem ostanejo ukrepi, kot so petodstotno zvišanje stopnje DDV

Pogajalska skupina vlade bo do torka na podlagi pripomb sindikatov pripravila "novo ponudbo" varčevalnih ukrepov, ki jih bo v četrtek obravnavala vlada, pravi minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. V obliki interventnega zakona naj bi vlada ukrepe, četudi brez dogovora s sindikati, na četrtkovi seji tudi sprejela. Pogajanja s sindikati bodo sicer nadaljevali tudi po četrtku. Nekateri sindikalisti so današnja pogajanja označili kot zaostrovanje.

Vlada z novo ponudbo

Pličanič je po današnjih pogajanjih s sindikati javnega sektorja pojasnil, da bo "nova ponudba" varčevalnih ukrepov spremenjena v tistih delih, kjer bodo menili, da je to smiselno in utemeljeno. Po njegovih besedah je možno tako sprememba oz. zmanjšanje posameznih ukrepov kot tudi umik ukrepov. A če bo prišlo do umikov posameznih ukrepov, jih bo treba nadomestiti z drugimi, je poudaril. Ključna vprašanja razhajanja med vlado in sindikati javnega sektorja so po njegovih besedah plače, odprava plačnih nesorazmerij in vprašanje regresa.

Kot pravi, se bo vlada s sindikati pogajala tudi, če se do četrtka ne bodo nič dogovorili, manevrskega prostora pa je po njegovih besedah kar nekaj. Dokler ukrepi v državnem zboru niso sprejeti, so pogajanja s sindikati možna, je pojasnil Pličanič. Sicer pa po njegovih besedah ne pride v poštev, da bi samo interventni zakon podaljšali do konca leta in se ta čas pogajali, kako bi varčevali. "Časa preprosto ni. Ta opcija ni sprejemljiva, preveč časa je bilo zamujeno v preteklosti," je dejal.

Vlada je sicer med drugim predlagala znižanje plač javnim uslužbencem in funkcionarjem za 15 odstotkov in neizplačilo regresa v letošnjem letu. Znižala bi tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter regres za prehrano med delom.

Preberite tudi: Vse kaže, da bo zaradi ukrepov standard padel

Datum za sindikate ne more biti presenečenje

Minister za finance Janez Šušteršič je po pogajanjih opozoril, da so časovnico obravnave varčevalnih ukrepov predstavili sindikatom že prej, tako da "ta datum danes zanje ni mogel biti nobeno presenečenje, razen če je bilo morda presenečenje, da vlada tisto, kar govori, misli resno".

Glede grožnje z referendumom Šušteršič upa, da ga ljudje ne bodo podprli, če bodo sindikati javnega sektorja branili vsak evro svoje plače tako, da bodo šli na referendum. Minister pojasnjuje, da potem ostanejo ukrepi, kot so petodstotno zvišanje stopnje davka na dodano vrednost, s čimer bi dosegli podoben učinek na primanjkljaj.

Tudi sindikati javnega sektorja bodo po njegovem mnenju težko razložili javnosti, zakaj bi zviševali davke, ki bodo znižali dohodke vsem, samo zato da v javnem sektorju ne bi izgubili niti evra svoje plače. "Prav je, da se to breme krize amortizira tudi v javnem sektorju," je dejal. Glede napovedi stavk v javnem sektorju pa Šušteršič pravi, da v nobeni evropski državi pri uravnoteženju javnih financ ni šlo brez stavk. "Mislim, da je normalno, da ljudje izrazijo svoje nestrinjanje oziroma da sindikati to organizirajo," je dejal.

Sindikati se sprašujejo, kaj lahko sploh še storijo

V dveh dnevih ni mogoče izpeljati racionalnih pogajanj o vsebini izhodišč, je po pogovorih z vladno stranjo dejal predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Izpostavil je, da ga je presenetil današnji prihod finančnega ministra Šušteršiča, ki je ob tem potrdil, da namerava vlada v četrtek obravnavati paket ukrepov v obliki zakonskih rešitev. Sindikalist se zato sprašuje, kaj lahko sploh še storijo, če namerava vlada v četrtek predlog sprejeti, saj "je očitno, da v dveh dneh ne moremo uskladiti tako zahtevnega paketa zakonov, ki brutalno posegajo v položaj javnih uslužbencev in uslužbenk". Vlada se po njegovi oceni ne ozira na svoje obljube o socialnem dialogu.

Kot je spomnil Štrukelj, je konfederacija sindikatov javnega sektorja že na začetku predlagala, da bi se pogovarjali o zamrznitvi plač do konca leta. Ta zamrznitev bi namreč po njegovih besedah prinesla več kot 200 milijonov evrov. V tem času ali prej pa bi sprejeli ukrepe, ki bi imeli podporo tako javnih uslužbencev kot tudi državljank in državljanov oz. bi bili sprejemljivi "za večino tistih, ki niso privilegirani v naši državi". Vlada se je očitno odločila za drugačno pot, v sindikatu pa si bodo do konca prizadevali za sprejemljive rešitve.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič pa je po pogovorih poudaril, da so z vladno pogajalsko skupino danes šli skozi vse točke dogovora. Predlagane ukrepe so sindikati v veliki večini zavrnili. Dopuščajo le kompromise pri nekaterih manjših ukrepih, medtem ko pri pogovorih o plačah in regresu niso dosegli še nobenega napredka. Na vprašanje, ali bo vlada na ta način povozila socialni dialog, je Ščernjavič odvrnil, da bodo to še videli.

V primeru stavke bodo šole in vrtci zaprti

Ob usklajevanjih v sindikatih že potekajo tudi aktivnosti glede morebitne stavke. Predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije se je minuli teden že preimenovalo v stavkovni odbor. V enem njenih večjih sindikatov, Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, naj bi se danes članstvo že začelo izrekati o podpori morebitni stavki, ki bi se začela 18. aprila. V Svizu ocenjujejo, da je izobraževanje pod posebnim udarom, kar kažejo tudi vladni varčevalni ukrepi, je dejala predsednica glavnega odbora Sviza Jelka Velički. Glede na odzive članov ne dvomijo, da bo stavka v izobraževalnih zavodih izglasovana.

Učitelji so po njenih besedah udarjeni trikrat, z znižanjem plač, s povečanjem pedagoške obveze in s povečanjem normativa glede števila učencev v oddelkih. "Trditve, da učitelji v slovenskih šolah naredimo bistveno manj ur neposrednega dela z učenci kot v državah OECD, niso resnične," je dejala Jelka Velički. Po njenih besedah težko razumejo, kako bo višanje normativov glede števila otrok v vrtcih in šolah pripomoglo k ohranitvi kakovostnega izobraževanja.

Glede predlaganih ukrepov varčevanja na področju šolstva je generalni tajnik Sviza Štrukelj povedal, da njihovi izračuni kažejo, da bi lahko zaradi tega brez služb ostalo od 1500 do 3000 zaposlenih. Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Mojca Škrinjar pa je povedala, da te številke o odpuščanju ne držijo in da so močno pretirane. Poleg tega si po njenih besedah prizadevajo pridobiti evropska sredstva, ki bi pomagala premostiti takšne težave. Naredili bodo vse, da bo odpuščanje minimalno, je dejala.

Štrukelj je še pojasnil, da bo splošna stavka 18. aprila izglasovana, če se bo zanjo opredelila večina od 40.000 članov Sviza. Rezultati glasovanj v zavodih bodo znani 11. aprila. Na dan stavke bodo vrtci in šole zaprti, otroci bodo ostali doma, učitelji pa bodo na delovnih mestih ali pa na shodih v Ljubljani in drugih mestih, če jim jih bodo dovolili. Zaenkrat po njegovih besedah kaže, da v Ljubljani dovoljenja za shod ne bodo dobili.

Prav tako bodo o morebitni pridružitvi splošni stavki v teh dneh razpravljali v drugem delu sindikata javnega sektorja. Vodja njihove pogajalske skupine Ščernjavič pravi, da bo odločitev znana v začetku tedna, danes ali v torek.

Policisti za stavko, cariniki se še odločajo

Stavkovni odbor Policijskega sindikata Slovenije je sprejel sklep, da bodo 18. aprila začeli stavkati, če stavka seveda bo, je pojasnil predsednik sindikata Radivoj Uroševič. Tudi generalni sekretar Sindikata policistov Slovenije Franci Frantar napoveduje, da je stavka za zdaj neizogibna, če vlada ne bo popustila in začela "bolj trezno razmišljati o ukrepih".

V Policijskem sindikatu Slovenije zahtevajo umik ukrepov, ki posegajo v plače, pripombe imajo na predlog zakona o organizaciji in delu policije, zahtevajo tudi uresničitev stavkovnega sporazuma iz novembra 2010. Tako zahtevajo, naj vlada umakne vse predloge, ki posegajo v plače, predvsem pa v plače najnižje plačanih uradnikov in drugih zaposlenih v javnem sektorju, je pred začetkom današnjih pogajanj med predstavniki vlade in predstavniki sindikatov v javnem sektorju povedal Uroševič. Stavkali bodo omejeno, zato bodo poostrili nadzor v prometu, kar pomeni več zastojev, kazni pa bodo pisali čim manj, bolj bodo izdajali opozorila, kar pomeni manj denarja v proračun.

Stavki 18. aprila pa bi se lahko pridružili tudi cariniki. Kot je pred začetkom današnjih pogajanj dejal sekretar Sindikata carinikov Slovenije Dušan Miščevič, so cariniki že oblikovali svoj stavkovni odbor, a zaradi drugih razlogov, in sicer ker po njegovih besedah ni dialoga z ministrstvom za finance glede reorganizacije carinske službe. Ali se bodo pridružili stavki 18. aprila, se bodo cariniki odločali, če in ko bo to postalo aktualno, pojasnjuje Miščevič. Sicer pa opozarja, da je slišati, da "je v igri tudi referendum". Po tem scenariju pa po njegovem mnenju ne bi bilo treba stavkati.