Pogajanja uspešna, klobasa ni več sporna

Slovenija in Avstrija sta dosegli predhodni dogovor o kranjski klobasi, ki bo zagotovil ustrezno zaščito slovenskega izdelka na ravni EU, obenem pa omogočil proizvajalcem v Avstriji, da lahko ob določenih pogojih nadaljujejo proizvodnjo proizvodov, ki imajo v imenu vključeno besedo ’kranjski’.

Po doseženem dogovoru bo Slovenija kranjsko klobaso lahko zaščitila na ravni EU brez pogojevanja Avstrije. Avstrija bo lahko še naprej uporabljala tradicionalne nazive za naslednje tipe klobas "käsekrainer", "schweinskrainer","osterkrainer" in "bauernkrainer". Za slednje je Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Kranjska klobasa ocenilo, da ni nevarnosti, da bi potrošniki te proizvode zamenjevali za kranjsko klobaso. Za uporabo imena "krainer" pa je bil dosežen dogovor, da se v Avstriji samostojno ne sme več uporabljati pri proizvodnji mesnih izdelkov. Poleg tega je pomembno tudi, da se navedena imena ne smejo prevajati v druge jezike, za zaščitno ime kranjska klobasa pa take omejitve ne bo. S tem je zagotovljeno, da se avstrijski proizvod "käsekrainer" v Sloveniji ne more prodajati pod nazivom "kranjska klobasa s sirom", kar bi lahko zavedlo potrošnika. Nasprotno pa bodo naši proizvajalci imeli možnost ime kranjska klobasa prevajati v vse jezike, vključno tudi v "krainer würst" v nemško govorečih državah.

Kranjska klobasa se bo tako kmalu pridružila 12 drugim izdelkom, ki so že registrirani pri Evropski komisiji. Med njimi so ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, sir Tolminc, prleša tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica, danes pa se je tem proizvodom pridružil še kraški pršut.

Kraški pršut z zaščiteno geografsko označbo

Evropska komisija je namreč danes v uradnem listu EU objavila registracijo kraškega pršuta kot zaščiteno geografsko označbo. Kraški pršut je na zraku sušena oziroma zorjena mesnina, narejena iz celih svežih stegen prašičev. Sveže stegno se pripravi brez nogice, s kožo in pripadajočo slanino. Soljenje, sušenje in zorenje kraškega pršuta mora potekati na območju Krasa. Skupni čas proizvodnje traja najmanj 12 mesecev.

Kot so zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, je prepoznavni element za kraški pršut logotip v obliki stiliziranega pršuta z imenom kraški pršut. Zaščiten in certificiran kraški pršut ima na koži vžgan tudi vroči žig z imenom "kraški pršut".