Sindikati se bojijo, da bi začasna dela vodila do večje segmentacije trga dela

Socialni partnerji v skupini za reformo trga dela so obravnavali predlog novele o urejanju trga dela. Sindikati so očitno zavrnili neuradni kompromisni predlog vladne strani, da se začasna dela za brezposelne uvede za dve leti. Predlagali so, da se prekerna dela, vključno s študentskim, uredi v posebnem zakonu. Delodajalci so razočarani.

Pričakovati je bilo, da se bodo socialni partnerji opredelili do neuradnega kompromisnega predloga ministrstva za delo, da se ta dela za starejše brezposelne uvede vsaj za dve leti, za upokojence pa za stalno. Kot kaže, je predlog, četudi je minister za delo Andrej Vizjak pred srečanjem dejal, da so sindikati glede njega neenotni oz. da bi ga nekateri lahko podprli, padel v vodo.

Začasna dela in študentsko delo bi uredili v posebnem zakonu

Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je na pogajanjih pojasnil, da je sindikalna stran danes predstavila argumente proti uvedbi začasnih in občasnih del. Nanizala je izkušnje in posledice malega dela v Nemčiji in pokazala, da začasna in občasna dela skupaj z brezposelnimi "nimajo kaj iskati", je poudaril predstavnik ZSSS, ki je že od vsega začetka nasprotovala kakršni koli uveljavitvi teh del.

So pa po njegovih besedah predlagali, da se začasna in občasna dela za upokojence in študentsko delo uredi v posebnem zakonu. Pri pozivu, da se vprašanje začasnih del uredi v posebnem zakonu, so si sindikalne centrale enotne, je dodal.

Zadržke do tega, da začasna in občasna dela ostanejo v predlogu novele, je potrdil tudi generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek. Na vprašanje, ali je bil vendarle Pergam tisti, ki ni a priori nasprotoval predlogu o uveljavitvi začasnih del za dve leti, je odvrnil, da je na to vprašanje zelo težko odgovoriti.

Meni tudi, da bi imela lahko začasna dela na kratek rok za določene skupine tudi nekatere pozitivne učinke. A strah, da ne bi ostalo pri omejitvi na dve leti, je večji, je razložil. Bojijo se, da bi začasna dela vodila do še večje segmentacije trga dela, do socialnega ''dampinga'' in zniževanja cene dela. Moti jih tudi, da neurejeno ostaja področje študentskega dela. Zaradi vsega tega so bolj naklonjeni "paketu regulacije teh oblik dela", ki bi omejil prekerna dela.

Razprava prestavljena, delodajalci razočarani

Podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan Jani Ulaga je izrazil obžalovanje nad takšnim razpletom. V zvezi s pomisleki sindikatov je izpostavil, da jih je preveč in da to kažejo tudi izkušnje drugih držav. Ponovil je, da bi bila uvedba takih del za slovensko gospodarstvo zelo pomembna.

Da začasna in občasna dela niso slaba rešitev, se je strinjal tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer. Kljub temu pa po njegovih besedah verjamejo, da je treba najti možnost, da brezposelni opravljajo to delo na način, da ohranjajo "delovno temperaturo", saj naj bi bili na ta način pri iskanju dela bistveno bolj konkurenčni. Skladno s tem Antauer upa na rešitev, ki bi onemogočala zlorabe tega instituta.