Pogajalci vlade in zdravnikov o normativnem delu kolektivne pogodbe

Vlada in zdravniški sindikati so danes nadaljevali usklajevanja o predlogih sprememb kolektivne pogodbe za zdravnike. Državna sekretarka Nina Pirnat je pojasnila, da so se pogovarjali predvsem o urejanju normativnega dela, sindikalni strani so predlagali tudi, da se standardi in normativi ter obračunski model Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) upoštevajo pri načrtovanju kadrov.

O tarifnem delu kolektivne pogodbe danes še niso govorili, je po pogajanjih pojasnila Pirnatova. "O tem se bomo še pogajali," je dejala in dodala, da o tem, koliko je manevrskega prostora za dvig plač zdravnikov, v tem trenutku še ne more govoriti. Finančni načrt ZZZS je po njenih besedah sprejet, če bi se izkazala potreba po rebalansu, pa se bodo o tem še pogovarjali, je pojasnila.

"Prav gotovo pa bodo spremembe tarifnega dela povezane s zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, kar pa je stvar vlade in ne le ministrstva za zdravje," je poudarila Pirnatova.

Da so se danes uskladili glede nekaterih členov normativnega dela kolektivne pogodbe o plačah zdravnikov, je potrdil predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Današnja pogajanja je ocenil kot prva resna. "Vladna pogajalska skupina je razumela, da smo resni in težki pogajalci, da se pogajamo z argumenti," je ocenil.

Kot je pojasnil, so v normativnem delu pustili odprtih nekaj členov, ki so vezani na standarde in normative. "Res se je v vladnem predlogu pojavil en stavek, kjer so omenjeni standardi in normativi iz naše modre knjige. A v Fidesu se nikakor ne moremo strinjati, da se ti vežejo na obračunske modele ZZZS, saj bi se s tem njihova vrednost in kakovost bistveno spremenila," je pojasnil Kuštrin.

Po njegovih besedah bi bila odločitev na tak način prepuščena direktorjem zdravstvenih zavodov, "ki bi se znašli v situaciji, ko ne bi vedeli, kaj narediti. In verjetno ne bi naredili nič", je dodal predsednik Fidesa.

Kuštrin je spomnil, da je bilo v zadnjem predlogu tarifnega dela, ki so ga imeli na mizi, govora o tem, da bi se standardi in normativi za primarno zdravstveno raven vpeljali do leta 2025. "Glede na to, da so bili napisani leta 2010, mi ne moremo pristati na to. A smo se danes prvič zelo resno pogovarjali o tem," je še pojasnil.

Kuštrin je bil danes glede nadaljevanja pogajanj nekoliko manj pesimističen kot doslej. Na novinarsko vprašanje o usodi napovedane stavke je pojasnil, da se priprave nanjo nadaljujejo, saj je "stavka zdravnikov zelo resna stvar tako za zdravnike, bolnike kot državo in mora biti odlično pripravljena". Izrazil pa je prepričanje, da bosta obe pogajalski strani storili vse, da do stavke na koncu ne bi prišlo.

"Če pa bo do nje prišlo, si ne smemo privoščiti improvizacije," je dejal predsednik Fidesa in ocenil, da je čas za dosego dogovora še do konca septembra. "Če bomo stavko napovedali, jo bomo vsaj 30 dni pred začetkom, da se delodajalci, javnost in vlada pripravijo na to. V tem času pa se bomo še naprej pogajali. Stavko se lahko odpove še 24 ur pred njenim začetkom," je poudaril Kuštrin.

Na novinarsko vprašanje, kolikšna je po njegovi oceni možnost za dogovor, je Kuštrin v smehu odgovoril, da 30-odstotna. Pirnatova pa je v nekoliko bolj optimističnih tonih izrazila prepričanje, da je verjetnost dogovora veliko višja, po njenem mnenju čez 70-odstotna.

Kuštrin je sicer spet ponovil svojo kritiko ministrstva za zdravje, češ da ni pripravilo reforme slovenskega zdravstva. Pirnatova pa je na to njegovo kritiko odgovorila z naštevanjem vseh ukrepov in zakonov, ki so jih pripravili oz. jih še pripravljajo na ministrstvu. Navedla je reorganizacijo nujne medicinske pomoči, spremembe v primarnem zdravstvenem varstvu, zakon o lekarniški dejavnosti bo prihodnji mesec v parlamentu, v pripravi sta zakona o zdravstveni dejavnosti in o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. "Če vse to seštejemo, je to reforma oz. so potrebne spremembe," je dejala.