Po podpisu v Tokiu morajo sporazum Acta potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic. Med podpisnicami je tudi 22 od 27 članic Evropske unije: poleg Sloveniji še Avstrija, Latvija, Danska, Češka, Italija, Litva, Luksemburg, Švedska, Malta, Velika Britanija, Francija, Irska, Romunija, Madžarska, Bolgarija, Finska, Španija in Poljska, Nemčija pa ne.

Na Poljskem je podpora sporazumu sprožila množične proteste, v sredo, 25. januarja zvečer je na ulicah Krakova in Vroclava protestiralo okoli 20.000 ljudi. V Kielcah so se demonstracije sprevrgle v izgrede, pri čemer so aretirali 24 ljudi. Tarča hekerskih napadov so bile spletne strani poljske vlade, tudi premierja Donalda Tuska, ki je sicer poudaril, da vlada ne bo popustila "izsiljevanju".

Med protesti na Poljskem (Foto: Reuters)

(Foto: Reuters)

Za Acto v slovenski vladi so pristojni na gospodarskem ministrstvu, kjer sporazum podpirajo brez zadržkov. Ugotavljajo, da je namen sporazuma "zagotoviti mednarodni okvir za izboljšanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine z izboljšavo mednarodnih standardov za ukrepanje zoper številne kršitve le-teh". Opozarjajo, da lahko kršitve pri ponarejanju zdravil, živil, električnih pripomočkov, igrač in kozmetike povzročijo tudi zdravstvene in varnostne probleme. Na podrobnejša pojasnila vlade sicer še čakamo.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar: Je mogoče splet regulirati brez poseganja v svobodo komuniciranja?

Po besedah informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar v Sloveniji še nismo zaznali takšnih pritiskov glede avtorskih pravic, da bi predstavljala tematika kakšen velik problem. "Ne gre pa zanemariti, da imamo v Sloveniji že prisotne sporne zahteve do ponudnikov dostopa do interneta. Sporne določbe Zakona o igrah na srečo namreč nalagajo možnost blokade spletnih strani in s tem nalagajo odgovornost ponudnikom dostopa do interneta in ne izvajalcem ali uporabnikom spletnih iger na srečo."

"Še več, urad za nadzor prirejanja iger na srečo je v zahtevi, o kateri je odločalo sodišče, dosegel, da se vse, ki klikajo na spletne strani internetnih stavnic, preusmeri na spletno stran urada." Na ustavno spornost določbe opozarja tudi pravosodno ministrstvo, pooblaščenci pa bodo proti uradu uvedli inšpekcijski postopek, ker menijo, da nima pravice in pravne podlage za pridobivanje IP-številk uporabnikov internetnih stavnic. "Na uradu se namreč niso zadovoljili samo z blokado nelegalnih internetnih stavnic, temveč so na svoje spletišče preusmerili podatke o prometu na blokirani spletni strani."

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar opozarja, da se pri regulaciji svetovnega spleta ne smemo zaleteti in da moramo iskati rešitve, ki so zasebnosti in svobodi interneta bolj prijazne. (Foto: 24ur.com)

Poudarila je, da slovenska ustava strogo varuje pravico do komunikacijske zasebnosti. Poseg v svobodo komuniciranja je po njenih besedah dopusten, če je poseg določen v zakonu, če poseg s svojo odločbo dovoli sodišče, če je določno omejen čas izvajanja posega in če je poseg nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Sprašuje se, ali je mogoče splet regulirati brez poseganja v svobodo komuniciranja.

Zaveda se, da je iluzorno pričakovati, da bo lahko splet še dolgo ostal bolj ali manj nereguliran, a obenem opozarja, da se ne sme posegati v pravico do zasebnosti. "Prav gotovo obstajajo rešitve, ki predstavljajo minimalne ali celo ničelne posege v zasebnost, vprašanje pa je, kako močni bodo različni politični in lobistični interesi. Med take rešitve teoretično sodijo različni pavšali, na primer pribitek, ki ga na mesečno naročnino dostopa plača uporabnik interneta in ki ga prejmejo lastniki pravic iz naslova intelektualne lastnine. Znani pa so tudi zelo uspešni drugačni poslovni modeli plačevanja za avtorske vsebine na spletu, ki ne terjajo cenzure, nadzora in blokad spleta," je pojasnila.

Dodala je: "Bojim se, da bomo imeli tudi pri informacijskem pooblaščencu zaradi tega mednarodnega sporazuma, ki je bil res podpisan v popolni tajnosti (in tega ne odobravam), več dela. Pričakujem razsodnost parlamenta EU. Še je čas."

Piratska stranka: Acta krši z ustavo določene pravice

Odzvala se je tudi Piratska stranka Slovenije. Acta po mnenju njenih članov krši z ustavo zagotovljene pravice do zasebnosti, vpeljuje popoln nadzor, uvaja cenzuro ter ukinja svobodo komunikacij in svobodo govora. Izpostavljajo, da se je treba boriti za odstranitev vseh spornih določil, ki uveljavljajo poseganje v zasebnost državljanov, tako v fizičnem svetu kakor tudi na internetu. "Pravica do zasebnosti mora preprosto ostati nedotakljiva. Svetovni splet mora ostati svoboden in nevtralen," pravijo.

(Foto: Reuters)

"Sama problematika piratiziranja je le izgovor za velike pritiske korporativnih organizacij, da lahko globalno, v kateri koli državi, vplivajo na ekonomski in politični prostor," so pojasnili v tej stranki. Četrtkov podpis Acte na Japonskem s strani večine držav članic EU in Slovenije je po njihovem mnenju le "šov", ki je prišel le nekaj dni po zavrnitvi sprejema podobnega zakona v ZDA (Sopa), "kar kaže na zelo veliko stopnjo nervoze pri velikih lobijih".

Po navedbah stranke se v ozadju v bistvu bije boj za prevlado nad trgom. Z Acto da bodo države v razvoju imele mnogo težji dostop do generičnih zdravil in internetne infrastrukture. Acta, še dodajajo, prinaša tudi precej bolj radikalno patentiranje prehrambnih izdelkov, predvsem semen, kar ogroža lokalne pridelovalce hrane, prehrambno neodvisnost in samooskrbo, ki je problematična že v Sloveniji, kaj šele za svet v razvoju.

"In vse to zaradi želje določenih korporacij po vzpostavljanju in ohranjanju monopola. Trend privatizacije tradicionalnih znanj, manjša dostopnost do novih znanstvenih spoznanj in sankcioniranje piratstva – kot edini mogoč okvir za distribucijo digitalne kulture v revnih državah, so največji generatorji globalne neenakosti," poudarjajo.

Želijo si, da bi predstavniki naše države, predvsem ministrstvo za gospodarstvo, imeli jasno izoblikovano stališče, ostali načelni in zavrnili podpis tako škodljivega sporazuma, ki omejuje razvoj in inovacije, ki jih tako nujno potrebujemo.

Ministrstvo za gospodarstvo: Sporazum ne uvaja cenzure in ne omejuje dostopa do interneta

Na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo, v katerega pristojnosti je tudi področje, ki ga zadeva Acta, pravijo, da ta sporazum ne uvaja določb, ki bi omejevale dostop do interneta ali uvajale cenzuro. Ob tem dodajajo, da pa je bil tako imenovani postopek treh opominov, ki ga poznajo nekatere evropske zakonodaje, recimo francoska, ki dejansko omogoča ukinitev dostopa do interneta, zavrnjen. "Temu predlogu je odločno nasprotoval tudi Evropski parlament," so pojasnili na ministrstvu.

Na vprašanje, zakaj se je Slovenija odločila pridružiti temu sporazumu, so na ministrstvu pojasnili, da je vzrokov za nastanek Acte več. Med drugim tudi povečanje stopnje piratstva in novih oblik kršitev ter ocena, da na mednarodni ravni obstoječi akti za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ne ustrezajo več tehnološkemu razvoju in z njimi povezanim novim oblikam kršitev. Zanikajo pa tudi, da bi podpis podpisali v tajnosti in zatrjujejo, da so gradivo objavili na spletu.

Protest tudi v Sloveniji

Tudi v Sloveniji se obeta izvedba shoda proti Acti. Na spletnem družbenem omrežju Facebook se je namreč po vzoru iz drugih držav pojavil poziv z naslovom STOP Acta – protest proti Acti tudi v Sloveniji. Udeležbo na protestu, ki naj bi bil 4. februarja, je potrdilo že okoli 1.100 oseb.

"Proti sporazumu Acta, ki ogroža človekove pravice in svobodo interneta. Podpis sporazuma Acta je bil nedemokratičen proces," med drugim piše v obrazložitvi razlogov za shod, ki naj bi potekal 4. februarja med 12. in 15. uro na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Evropska komisija: Acta ni veliki brat

Podpisniki pojasnjujejo, da je Acta mednarodni trgovinski sporazum, katerega namen je uskladitev mednarodnih standardov glede zaščite pravic ustvarjalcev glasbe in filmov, modnih ustvarjalcev, proizvajalcev farmacevtskih izdelkov kot tudi drugih izdelkov, ki so pogosto tarča kraje intelektualne lastnine. Podoben je ameriškemu zakonu proti spletnem piratstvu, o katerem v ZDA teče vroča razprava. Proti zakonu je z zatemnitvijo svoje spletne strani nedavno protestirala spletna enciklopedija Wikipedia.

Na spletni strani Evropske komisije piše, da Acta zagotavlja ljudem, da bodo s spleta lahko nalagali material in pridobivali informacije, ki jih niso objavili pirati. Nadaljujejo, da ni ogrožena svoboda, da ne bo cenzure in zapiranja spletnih strani. Po njihovih trditvah bodo lahko zaradi sporazuma preganjali organiziran kriminal ob kraji intelektualne lastnine, Acta naj ne bi vplivala na vsakodnevno uporabo interneta, uporaba Facebooka in Twitterja naj bi bila kot doslej. "Acta ni Big Brother (veliki brat, op. p.) – računalnikov, iPadov in iPhonesov ne bodo preverjali in spremljali."

Namen Acte je po zagotovilih zagovornikov zaščita avtorskih pravic in zajezitev spletnega piratstva. Kritiki sporazuma pa opozarjajo na nadzor in cenzuro uporabnikov spleta. (Foto: Thinkstock)

Poudarjajo, da Acta ni Sopa, s katero se spreminja ameriška zakonodaja, da se ne bodo spreminjali evropski zakoni, "vse, kar je danes zakonito, bo zakonito tudi po ratifikaciji Acte" v državah podpisnicah. Trdijo, da nikomur ne bodo omejevali dostopa do spleta. Evropska unija po njihovih pojasnilih podpira Acto, ker zagotavlja že tako ali tako visoke standarde zaščite intelektualne lastnine v ZDA, s sporazumom varujejo delovna mesta v Evropi. Podpis so utemeljili tudi s podatkom, da Evropa letno izgublja osem milijard zaradi ponaredkov.

Kacin in Vajgl proti, Jordan Cizljeva pa bo previdna

Odzvali pa so se tudi slovenski predstavniki v evropskem parlamentu, ki so dobili veliko elektronske pošte s pozivi, naj nasprotujejo sprejemu sporazuma. Romana Jordan Cizelj se glede Acte ni konkretno opredelila, je pa povedala, da podpira takšen sporazum, ki bo skalden s pravni redom EU. "To pomeni spoštovanje temeljnih pravic in varovanja podatkov, ljudje ne smejo biti odrezani od rabe interneta," je pojasnila. Sama se bo glede tega sporazuma odločila v prihodnjih mesecih, ko bodo o tem razpravljali evropski poslanci.

Ivo Vajgl sporazumu nasprotuje. Ocenjuje, da je sporazum Acta "nekaj, kar se šele počasi razkriva in je nastajalo na izjemno netransparenten način". Sprejetju sporazuma nasprotuje tudi Jelko Kacin. Iz njegove pisarne so sporočili, da je bil tudi med tistimi evropskimi poslanci, ki so že pred časom podpisali pisno izjavo o večji preglednosti postopkov glede podpisa sporazuma, saj večina meni, da bi Evropska komisija morala Evropski parlament bolj vključiti in bolje obveščati.

Nasprotniki: Kršene bodo človekove pravice in svoboščine

Kritiki sporazuma opozarjajo na nadzor in cenzuro uporabnikov spleta, nekateri trdijo, da so za Acto močno navijale ZDA, kjer so tudi največje multinacionalke, ki služijo z avtorskimi pravicami. Trdijo, da sporazum prinaša širokoobsegajoče in nevarne kazenske sankcije z ohlapno izraženim besedilom. Sumijo, da se bo oblikovala zasebna policija velikih filmskih in glasbenih založb, da bo lahko uporabnik kazensko odgovarjal za vsako "napako", objavljeno na spletu. Menijo, da ne bo več zasebnosti in svobode, da bodo kršene pravice, da bodo za kršitelje zelo visoke odškodnine za teoretično in nedokazljivo škodo, da bodo vdori v zasebnost uporabnikov.

Spomnijo na odhod poročevalca Evropskega parlamenta Kaderja Arifa, ki je v odstopni izjavi pred podpisom opozoril, da je bila iz pogajanj o Acti izključena civilna družba, da ni bilo transparentnosti. "Kot poročevalec sem se soočil z nikoli prej videnimi manevri desnih strank Evropskega parlamenta, ki so si prizadevale za čimprejšnji podpis sporazuma, da ne bi bila prej opozorjena javnost."

Prepričan je, da je bil proces sprejemanja nedemokratičen. "Vsi vedo, da je Acta problematična zaradi posega v človekove svoboščine, odgovornosti ponudnikov spleta, posledic na proizvajalce generičnih zdravil," je sporočil. Nadaljuje, da lahko sporazum občutno posega v življenja ljudi. "Ne bom več sodeloval pri tej maškaradi," je dodal na koncu. Tako je opozoril na netransparenten način sprejemanja sporazuma, ki ni primeren v demokratičnih družbah.

Bo "veliki brat" okrepil nadzor? (Foto: Reuters)

Nasprotniki sporazuma še trdijo, da so na začetku Acto pripravljale ZDA in Japonska, zatem so zraven povabili ameriške in še nekaj tujih multinacionalk. Skupaj so pripravljali osnutke, ki naj jih države članice Evropske unije ne bi smele videti.

Vse bo pokazal čas

Da je potrebna ureditev razmer, se verjetno vsi strinjajo. Danes lahko na primer nekdo krši avtorske pravice in se umakne v drugo državo, pa se mu nič ne zgodi. Če bo Acta preganjala tovrstne kršitve in ne bo posegala v človekove pravice, pa bo pokazal čas. Ob nepodpisu Indije in Kitajske, kjer je velik problem s piratstvom, pa so zagotovo zelo vprašljive spremembe na bolje.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!