FOTO: Zgodovinski dan za Slovenijo, Hrvaško in EU

Slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor sta nekaj po dvanajsti uri v švedski prestolnici podpisala arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško. Tretji izvod je kot priča podpisal predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt.

Po podpisu je premier Pahor dejal, da ''današnji dan ni zgodovinski samo za Slovenijo, Hrvaško in za EU, kolikor jo ta zadeva v smislu širitve, temveč za celotno mednarodno skupnost. Danes se je zgodilo nekaj lepega, zgodilo se je nekaj, kar probleme rešuje in jih ne ustvarja. Kakšen fantastičen dan,'' je dejal Pahor. Prepričan je, da je podpisal "za Slovenijo najugodnejši možen sporazum", upa pa, da bo to razumela tudi velika večina Slovencev in na morebitnem referendumu glasovala za. Sporazum je dober tudi za to, da "Slovenija prevzame vlogo, ki jo je zanemarjala 15 let – da postane regionalna, politična in gospodarska sila", je dejal.

Pahor je še poudaril, da sta s hrvaško premierko od sestanka na Trakošćanu verjela drug drugemu in premagala tiste ovire, ki so bile običajno previsoke za pogajalce pred njima.

Kosorjeva hvalila odnos s Pahorjem

Kosorjeva je po podpisu dejala, da je odnos med njo in Pahorjem takšen, kot bi moral biti odnos med predsedniki vlad po vsem svetu, temelječ na prijateljstvu in medsebojnem spoštovanju. Na te besede se je Pahor odzval sramežljivo. ''Kolegica Kosorjeva je najin odnos opisala s tako lepimi besedami, da mi je kot sramežljivemu moškemu skoraj nerodno,'' je dejal. "Se pa strinjam s tem," je dodal.

"Najino medsebojno zaupanje, spoštovanje, razumevanje je na nek način tudi signal za odnose, ki jih želiva med obema narodoma in državama," je še poudaril Pahor. Ob tem je spomnil, da ta naroda nikoli nista bila v vojni, kar je redkost na stari celini.

Slovenija in Hrvaška bosta po njegovih besedah vedno sosedi, in čeprav bosta nekega dne skupaj v EU, morata vedeti, kje je meja med njima. To sta poskušali doseči 18 let in jima ni uspelo, a zdaj sta na tem, da jima to končno uspe, je poudaril.

Ko bosta to vprašanje uspeli dati z dnevnega reda, bosta po njegovih navedbah lahko rešili še preostala, lažja vprašanja, ki so ostala odprta med državama, in poglobili vsestransko – gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje.

Kosorjeva je še izjavila, da sta državi resnično odprli novo knjigo in ne samo poglavja v njunih odnosih. "To je velik dan za vse," je dejala. S Pahorjem sva si že od Trakošćana dalje prizadevala za sporazum, kjer bomo vsi zmagovalci, je dejala Kosorjeva. "Poudarjala sva, da želiva "win-win“ sporazum. Pravzaprav "win-win-win“. Za Hrvaško, Slovenijo in EU,“ je dejala.

'Znak političnega poguma'

Reinfeldt je ob podpisu poudaril, da je podpis znak političnega poguma in da odpira novo poglavje v odnosih med državama. Obema premierjema je ob podpisu toplo čestital za ta korak in poudaril, da bo njun način vodenja navdih tudi za druge v regiji.

Prisoten je bil tudi evropski komisar za širitev Ollie Rehn. Premierjema je čestital za "zgodovinski sporazum". "To je najbolj evropski način miroljubnega reševanja sporov," je še dodal ter državi spodbudil, naj nadaljujeta z ratifikacijo sporazuma "brez nepotrebnih zamud".

Predsednika vlad sta v Stockholmu spremljača zunanja ministra Samuel Žbogar in Gordan Jandroković.

MZZ pozdravlja podpis

Ministrstvo za zunanje zadeve pozdravlja današnji podpis, ki po več kot osemnajstih letih pogajanj pomeni izredno pomemben korak na poti k dokončni rešitvi mejnega vprašanja, so sporočili z MZZ.

Uradni govorec MZZ Milan Balažic pa je ocenil, da gre za "konstruktivni kompromis, ki bo onemogočil nadaljevanje konflikta, ki je obema državama jemal kredibilnost in mednarodni ugled".

Pojasnil je še, da današnjemu podpisu sporazuma ni bila priložena nobena enostranska izjava. To se sicer lahko zgodi še vse do zaključka ratifikacijskega procesa, vendar pa bi ta izjava tako ali tako imela zgolj politično težo, ne pa pravne. Četudi bi se arbitražno sodišče na primer odločilo sprejeti morebitno hrvaško izjavo, bo svojo predložila tudi Slovenija, ki bo imela nasprotni učinek od hrvaške, je še povedal.

Pahor pa je pojasnil, da bo Slovenija enostransko izjavo podala, če bo v času ratifikacijskega postopka to storila tudi Hrvaška, sicer pa ni potrebe po tem.

Nadaljnja usoda sporazuma

Zdaj je na vrsti ratifikacija sporazuma v obeh parlamentih, slovenska vlada ga bo v DZ poslala v naslednjih dveh tednih. Ratifikacijo sporazuma pričakujemo nekje do konca leta, je dejal Balažic in dodal, da je stvar DZ, s kakšno večino bodo poslanci odločali. Vlada bo sporazum poslala še v ustavno presojo, da se odpravijo še zadnji dvomi, ali je morda v neskladju s slovensko ustavo.

Prvi sporazum po letu 2001

Arbitražni sporazum temelji na Rehnovem predlogu. Rehn je od januarja letos šest mesecev Sloveniji in Hrvaški pomagal iskati dogovor o načinu reševanja vprašanja meje, ki bi omogočil napredek Hrvaške v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo.

Ta so namreč konec lanskega leta zastala, ker je Slovenija podala zadržke pri odpiranju oziroma zapiranju poglavij v pogajanjih Hrvaške z EU, češ da njena soseda v pogajalskih stališčih prejudicira reševanje vprašanja meje, ki je odprto od razglasitve samostojnosti obeh držav.

EU je sprva vztrajala, da je to dvostransko vprašanje, nato pa je Rehn priznal, da je dvostransko vprašanje postalo evropski problem, ter se vključil v njegovo reševanje. Najprej je predlagal mediacijo pod vodstvom Nobelovca Marttija Ahtisaarija, nato pa arbitražni tribunal.

Pogajanja pod Rehnovim okriljem so junija letos zastala, sledil je nepričakovan odstop predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja, nato pa sta nova hrvaška premierka Kosorjeva in premier Pahor 11. septembra na podlagi Rehnovega predloga dosegla prebojni politični dogovor.

Ta je po letu dni zastojev omogočil nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU in nato po vroči razpravi v obeh državah privedel do današnjega podpisa arbitražnega sporazuma, ki pa še mora biti ratificiran v obeh parlamentih, v Sloveniji pa bo šel tudi v ustavno presojo.

To je prvi sporazum o meji med Slovenijo in Hrvaško po letu 2001 – sporazumu tedanjih predsednikov vlad Janeza Drnovška in Ivice Račana, s katerim sta državi prvič določili mejo na morju. Sporazum Drnovšek-Račan je bil parafiran, v Sloveniji ga je potrdil tudi odbor DZ za zunanjo politiko, vendar nato ni dobil podpore v saboru in je propadel.

V odgovoru na vprašanje, zakaj verjame, da čaka tokratni arbitražni sporazum lepša prihodnost od sporazuma Drnovšek-Račan iz leta 2001, je Pahor opozoril na pomembno razliko: takratnega sporazuma hrvaški premier ni podpisal, tokratnega pa premierka je.