Podobnik se vrača, Janša: Po letih pozeb prihaja čas pomladi

Marjan Podobnik se z izvolitvijo za predsednika SLS po 18 letih vzponov in padcev vrača na čelo stranke, ki jo je soustanovil. Položaj so mu zaupali v upanju, da bo stranko, ki je po njegovem odhodu z vrha vse bolj tonila, vrnil na pota stare slave.

Danes 57-letni Podobnik je bil predsednik SLS od leta 1992, ko je bila Slovenska ljudska stranka ustanovljena s preoblikovanjem Slovenske kmečke zveze (SKZ), prve demokratične politične stranke v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Bil je že med soustanovitelji SKZ, sodeloval pa je tudi pri ustanovitvi in uveljavljanju Demosa.

V letu 1992 je bil Podobnik prvič izvoljen za poslanca v državnem zboru. SLS je takrat dobila deset poslanskih mandatov, največji uspeh na volitvah v DZ doslej pa je ta desnosredinska stranka dosegla leta 1996, prav tako pod njegovim vodstvom.

Takrat je SLS dobila skoraj 20 odstotkov podpore volivcev in z 19 poslanci je bila druga najmočnejša stranka v parlamentu, takoj za LDS. Vlado je sestavil Janez Drnovšek, Marjan Podobnik pa je postal njen podpredsednik, pristojen za koordinacijo med ministrstvi.

Na čelu SLS je Podobnik ostal do aprila 2000, ko se je stranka združila s SKD. Vodenje novonastale SLS + SKD Slovenske ljudske stranke je prevzel Franc Zagožen, Podobnik pa je postal njen podpredsednik.

Pričakovanja SLS in SKD, da bosta v slovenskem političnem prostoru z združitvijo postali precej močnejši igralec, se niso uresničila, kmalu so nastale razprtije. Del SLS + SKD na čelu z Bajukom in Lojzetom Peterletom je tako ustanovil novo stranko NSi, preostanek pa se je že decembra 2001 odločil preimenovati nazaj v SLS.

Pod imenom SLS + SKD je stranka sicer nastopila na volitvah v DZ oktobra 2000, kjer pa je zabeležila katastrofalen izid, saj je dobila le devet poslancev. Od takrat se je na čelu stranke zvrstilo več predsednikov, a na volitvah v DZ je dosegala vedno slabše rezultate. Leta 2014 je izpadla iz DZ, pa tudi na letošnjih parlamentarnih volitvah ji ni uspel preboj nazaj v parlament.

Marjan Podobnik se je medtem iz političnih preusmeril v poslovne vode. Junija 2000 ga je Bajukova vlada imenovala za predsednika uprave Telekoma, a je bil aprila 2001 s položaja razrešen. Od takrat je bilo njegovo delovanje manj izpostavljeno očem javnosti. Mediji so poročali, da je v Srbiji ustanovil podjetje in napovedal množično rejo piščancev pod blagovno znamko Koko-bel, a projekt ni bil uspešen.

Podobnik je ustanovil tudi Zavod 25. junij, ki se zavzema za ohranitev neomejenega dostopa Slovenije na odprto morje in je med drugim odločno nasprotoval arbitražnemu sporazumu o meji s Hrvaško. Tudi sicer je znan kot "borec za južno mejo". V spominu je ostal protest aprila 2008, ko se je na poziv Zavoda 25. junij na Sečovljah zbralo kakih 200 ljudi, ki so želeli odstraniti cvetlična korita na poti do domačije Joška Jorasa na levem bregu Dragonje. To jim je preprečila hrvaška policija, ki je na Dragonjo poslala posebne enote, udeleženci shoda pa so imeli incident tudi s slovensko policijo.

Podobnik je sicer ostal eden od vidnejših članov SLS, a se v politiki na državni ravni ni veliko pojavljal. Po sporu s takratnim predsednikom SLS Markom Zidanškom so ga leta 2016 iz stranke celo izključili, posledično pa so SLS zapustili tudi nekateri drugi vidni člani. Zdaj ga je nazaj v stranko pritegnil začasni predsednik Primož Jelševar.

Podobnik sicer trenutno dela na centru biotehnike in turizma Grm v Novem mestu, kjer se ukvarja predvsem s področjem vzpostavljanja gospodarskega grozda za podeželje in pripravlja projekte za kratke verige od lokalnega pridelovalca hrane do potrošnika.

Bo stranki prinesel preporod?

Podobnik se je v svoji predstavitvi na strankinem kongresu sicer zavzel za nadaljnje povezovanje v stranki. Po njegovem so namreč lahko le na ta način močni in zmagoviti. Za udeležbo na kongresu se je zahvalil vsem, ki so bili v preteklih letih izključeni iz SLS ali so iz nje protestno odstopili. Kot je dejal, so tudi po njihovi zaslugi v zadnjih nekaj mesecih zgradili zgodbo, za katero tudi sami niso verjeli, da je mogoča in je za slovenske razmere nekaj izjemnega. "Hvala vsem, ki ste vztrajali, tudi v času padcev. Bili smo krivi in eni in drugi, da smo prišli v take razmere, a so nas padci naredili bolj trdne. Tako lahko bolj samozavestno gledamo naprej," je dejal.

Napovedal je oblikovanje strateškega sveta stranke, v njega namerava povabiti nekdanje ministre, nosilce vidnih javnih funkcij in strokovnjake, da bodo skupaj oblikovali predloge, s katerimi se bodo odzivali na aktualna vprašanja.

Med temeljnimi točkami programa, ki ga namerava voditi, je navedel prizadevanja za omogočanje pridelave domače hrane, ki je po sprejemljivih cenah dostopna domačim potrošnikom. Zavzemati se namerava za enakost pred zakonom, boljše delovanje sodstva in varnost. "Vodili bomo tako politiko, da je vsak, ki kot begunec pride z vojnega območja, sprejet v naši državi, hkrati pa ne sprejemamo nezakonitih migracij in bomo naredili vse, da se bo država pred tem zaščitila," je napovedal.

Prišel tudi Janša

V svojem nagovoru se je dotaknil tudi sodelovanja SDS in SLS v preteklih koalicijah. Ob tem je zavrnil očitke, da naj bi bile preostale stranke, manjše od SDS, zgolj sateliti SDS ter kot satelite brez planeta označil sedanjo vladno koalicijo.

Nasprotno od teh SDS v slovenskem političnem prostoru želi stranke, "ki so suverene, ki same odločajo o svoji usodi, ki naredijo tako, kot odloči njihovo članstvo". Po njegovih navedbah se SDS tudi zavzema za stranke, ki temeljijo v slovenskem narodu in v slovenskih vrednotah. "Takšne stranke so prihodnost Slovenije in SLS je stranka, ki od samega začetka koreni v teh vrednotah," je menil.

Vsaka stranka, ki ima v svojem programu zavedanje, da izhaja iz naroda, da varuje družino, da se zavzema za spoštovanje zasebne lastnine, za konkurenco v šolstvu in za svobodo veroizpovedi je v "globalni bitki" proti Komunističnemu manifestu oz. po njegovem proti "Bibliji zla", "subjekt, ki ga moderni svet še kako potrebuje".

Prvak SDS je še ocenil, da za SLS "po letih pozeb prihaja čas pomladi", in da je mesto stranke SLS v državnem zboru in da jo Slovenija potrebuje.