Premier Borut Pahor je povedal, da je obrambno ministrstvo obiskal zaradi pomembnih premikov, sredi katerih se je znašel obrambni resor. Med temi je izpostavil strategijo nacionalne varnosti, ki jo je vlada že sprejela in posredovala v državni zbor in splošni dolgoročni program opremljanja Slovenske vojske (SV), ki bo na vladi prihodnji mesec, v državnem zboru pa aprila.
Pripravljajo se tudi sprememba zakona o obrambi, ki v državnem zboru terja dvotretjinsko večino, zakon o službi v SV ter sprejem zakon o kriznem upravljanju, je povedal premier. Kot je pojasnil, je ta trenutek ob 7649 zaposlenih v SV v upravnem delu ministrstva 1327 ljudi oz. toliko, kot jih je bilo v času naborniške vojske – takrat pa je bilo število vojakov skoraj desetkrat višje. Ta problem je po besedah Pahorja treba rešiti. Prepričan je, da proces profesionalizacije SV sicer poteka dobro, vendar pa potrebuje nekatere dopolnitve ter politično in siceršnjo podporo javnosti, da bi ga lahko tudi dokončali.
Reforma upravnega dela ministrstva po besedah ministrice za obrambo Ljubice Jelušič poteka v več smereh. Kot je dejala, je najprej treba poskrbeti za del upravnega dela, ki zadeva sistem zaščite in reševanja in kjer ministrstvo podporo še zelo potrebuje. V preostalem delu pa bo treba po njenih napovedih presoditi, koliko delavcev se bo v prihodnjih letih upokojilo in koliko jih bodo lahko prerazporedili v tiste dele sistema, kjer jih bodo najbolj potrebovali.
Slovenski vojaki brez investicij ne bodo varni?
Sicer pa je Pahor komentiral tudi predvideno reprogramiranje pogodbe o nakupu oklepnikov Patria. Premier je med drugim povedal, da je treba razmisliti o tem, da slovenski vojaki v prihodnje ne bodo več varni, če ne bo prišlo do nadaljevanja investicij v vojaško opremo. Kot je pojasnil, je ministrica za obrambo dobila nalogo, da pripravi predlog primerne opremljenosti SV, predvsem s stališča oklepnikov 8X8. O izhodiščih za reprogramiranje pogodbe bo vlada morda razpravljala že na četrtkovi seji, zagotovo pa v naslednjih 14 dneh, je še povedal Pahor.
Glede drugih investicij pa je premier opozoril, da so bile nekatere začete v času konjunkture, nadaljujejo pa se v času recesije. Zato se danes po njegovih besedah znova odpira tudi vprašanje smiselnosti takšnih odločitev. Odločiti se bo potrebno tako, da bodo odločitve smiselne, in to velja tudi za rusko ladjo, ki naj bi jo Slovenija dobila v okviru zapiranja klirinškega dolga.
Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Uroš Krek je ob tem pojasnil, da je pogodba za ladjo sestavljena iz dveh delov. Prvi del je plačilo ladje iz klirinškega dolga, drugi del pa predvideva, da se del pogodbe izplača iz rednega proračuna. Sedaj se po besedah Kreka pogajajo, da bi tudi ta del vključili v klirinški dolg.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.