'Podnebne spremembe tudi moralno in etično vprašanje'
22. april je dan Zemlje. Tudi letos je posvečen podnebnim spremembam. "To ni zgolj okoljski problem, ampak tudi trajnostni izziv in moralno vprašanje," trdi okoljevarstvenica.
Tudi letos je že več kot trideseti dan Zemlje posvečen podnebnim spremembam, ki so eden od največjih izzivov, s katerimi se sooča človeštvo.
"To ni zgolj okoljski problem, je tudi razvojni izziv, saj bo prehod na nizkoogljično družbo zahteval ukrepanje predvsem na gospodarski ravni in lahko ob pravilni izvedbi prinese nov zagon gospodarstva in nova delovna mesta," pravijo na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) ter dodajajo, da je boj proti podnebnim spremembam tudi moralno in etično vprašanje, ker bodo najhuje prizadete revne države in prihodnje generacije.
'Če ne bomo ukrepali, nam bo ostal le še krizni menedžment'
"Zemlja je danes takšna kot vsak drug dan: ujeta v svoje ritme, deluje v neštetih prepletenih procesih, polna presenečenj in modrosti. Predvsem nas opominja na širše razsežnosti prostora in časa. Na dan Zemlje je malenkost spremenjen naš pogled nanjo – namenjamo ji malo več pozornosti," je ob tem dejala Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.
Okoljevarstvenica še meni, da smo po vseh podatkih sodeč na pragu podnebne krize. Zdaj imamo še nekaj možnosti za ukrepanje, če pa bodo naravni procesi zamahnili z vso svojo močjo, nam bi ostal res samo še krizni menedžment, je dejala.
'Planet nima dovolj virov za pohlep ljudi'
"Mi Zemlje nikakor ne bomo uničili. Scenariji govorijo v najslabšem primeru o razpadu civilizacije, tudi o velikem izumrtju rastlin in živali. Živimo v času velike negotovosti, saj se planet odziva na presenetljive načine, kar pomeni, da naravne sisteme in njihovo prepletenost preslabo poznamo," meni Ogorelec Wagnerjeva.
Prepričana je, da govorimo o stopnjah tveganja in verjetnosti ter da se čas priložnosti za ukrepanje še ni iztekel. Vsekakor pa prihodnost ni naša usoda, ampak naša izbira. "Spregledati moramo, da morajo rešitve gospodarsko-finančne krize in podnebne krize biti povezane. Gandhijeva misel, da ima naš planet dovolj virov za vse potrebe vseh ljudi, ne pa tudi za ves pohlep nekaterih ljudi, nam pri tem kaže pot," sklene direktorica Umanotere.
Od leta 1970
Začetki praznovanja dneva Zemlje sicer segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljski problemi prišli na dnevni red ameriške politike. Od leta 1970, ko so prvič obeležili ta dan, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav narašča.
Povezani članki
Glasuj
............
Ste že opazili to?
In nikakršen AlGore worship vam tu ne bo pomagal.
Kar se tiče pa ozonske plasti, so nam pa povedali da to povzroča plin, kateri je bil v hladilnikih. Edini problem pri tem je dejstvo, da je bil ta plin težji od zraka.
Ko vidiš, da se v svetu dogajajo take anomalije je zlato pravilo to da slediš denarju. In hop glej ga cefizlja, izkazalo se je da je ravno v času, ko je bila največja hajka proti Freonu, korporaciji Dupont potekel patent na ta plin. Ugani zdaj samo še tole: Kdo ima patent za nov plin, ki je zamenjal Freon? He he, res je Dupont ga ima.
Takoj za tem je evforija o ozonski luknji izginila iz svetovnih medijev.
Res je. Smog in nekateri drugi plini pa so strupeni. Kaj pa povzroča tanjšanje ozona?
Čedalje bolj se mi zdi da je tole trobljenje o pregrevanju Zemlje en velik HYPE. Če pogledamo samo za Slovenijo- že štiri leta zapored nam vremenoslovci napovedujejo pol leta vnaprej kako vroče poletje bo in da bo oh in sploh samo še slabše, potem pa se izkaže za ravno nasprotno. V zadnjih štirih poletjih me je bolj zeblo kot ne. Potem jim pa še verjemi kaj. :-
CO2 ni strupen plin ampak je ključnega pomena za življenje na zemlji. V atmosferi ga je 384 delcev na miljardo, kar je zelooooo malo. Prav tako CO2 nikoli ni bil, ni danes in nikoli ne bo faktor za toplejše ali hladnejše vreme. Tudi če bi ga bilo v atmosferi veliko več kot ga je danes (v preteklosti je temu tudi bilo tako), to planetu ne bi škodilo. Na youtube najdemo dva zanimiva dokumentarca: Global Warming Swindle in Global Warming - Doomsday Called Off
Dolenjska lahko pridela dovolj hrane za celo srednjo evropo. Od kod ti podatek da 1 človek potrebuje 10HA za hrano? Za to formulo bi te pres lepo prosil, še posebej zato ker imam svojo zemljo in na njej pridelam veliko več kot ti navajaš in to na mnogo manj hektarjih




















