Podjetniki med dvema ognjema: tujina jim zapira vrata, poslovanje pa jim sedaj otežuje še država

Letošnje leto je prineslo kar nekaj novosti slovenskih podjetjem, ki pošiljajo svoje delavce v tujino. 1. januarja je namreč stopil v veljavo zakon o čezmejnem opravljanju storitev, ki že povzroča sive lase številnim slovenskim podjetnikom. Ti so besni, ker so se znašli med dvema ognjema. Na eni strani so tuje države, ki jim postavljajo birokratske ovire in jim onemogočajo poslovanje, na drugi strani pa s svojimi strogimi zakoni lastna država, opozarjajo.

Vsako slovensko podjetje, ki posluje z državami članicami EU in tja pošilja svoje delavce, mora za vsakega delavca pred napotitvijo čez mejo pridobiti obrazec A1, ki omogoča, da se za osebe, ki v okviru čezmejnega izvajanja storitev začasno opravljajo delo v tujini, še naprej uporabljajo slovenski predpisi o socialni varnosti. Ta obrazec sicer ni novost, so pa novost pogoji za njegovo pridobitev, ki so strožji, zaradi česar so številni podjetniki z letošnjim letom ostali brez posla s tujino. "Do 31. decembra lani ni bil problem dobiti obrazcev A1. S 3. januarjem letos pa firma ne more dobiti obrazcev. Razlagajo nam, da naj bi bil zakon v veljavi od aprila 2017, da mora vsaka firma imeti vsaj 20 odstotkov ur opravljenih v Sloveniji, da lahko dobi obrazce. To je sedaj postal problem vseh firm, ki večino ali skoraj 95 odstotkov storitev opravljajo v tujini in so izvozno usmerjene," opozarja bralec in dodaja, da v vseh mesecih, odkar je zakon sprejet, niso dobili ustreznih informacij, zato se jim tudi ni uspelo ustrezno prilagoditi na novo zakonodajo. "Ljudje morajo ostati doma, pogodbe, ki so bile podpisane lani, pa ne morejo biti realizirane, kar pomeni propad posla in naprej tudi firm," razočarano ugotavlja.

Katere so glavne novosti?

Strožji pogoji za pridobitev obrazca A1

Nov in poenostavljen elektronski postopek pridobitve potrdila A1 prek portala za podjetja in podjetnike e-VEM vključuje preverjanje podjetij na več nivojih. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je pristojen za izdajo obrazca, po prejemu vloge preveri, ali podjetje izpolnjuje predpisane zakonske pogoje, in v roku petih dni podjetju, ki opravlja svojo dejavnost tudi preko meja na območju EU, izda potrdilo A1 ali izdajo tega zavrne z odločbo, če podjetje zakonskih pogojev ne izpolnjuje. ZZZS pred izdajo dovoljenja preveri podatke pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve, Finančni upravi in Inšpektoratu za delo ter podatke svojih evidenc.

Preverijo vpis delodajalca v Poslovni register Slovenije, transakcijski račun, ki je odprt v skladu z zakonom in ni blokiran, preverijo tudi število zaposlenih delavcev glede na velikost podjetja in število napotenih delavcev v razmerju do delavcev, ki opravljajo delo v Sloveniji. Prav tako delodajalec ne sme kršiti pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca, kar se izkaže s tem, da delodajalcu v določenem obdobju niso bile pravnomočno izrečene globe zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, zaposlovanjem na črno ali v zvezi s kršitvijo delovnega časa in je v opazovanem obdobju predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja ter delodajalec nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti. Delodajalci, ki teh pogojev nimajo izpolnjenih, ne morejo pridobiti tega potrdila.

OZS: Podjetnik, ki ima nekaj evrov dolga, ima enake težave kot nekdo, ki dolguje več tisoč evrov

Na Obrtni zbornici Slovenije (OZS) opozarjajo, da se strinjajo s tem, da so davčni dolžniki sankcionirani, saj takšna podjetja mečejo slabo luč na vsa podjetja, opozarjajo pa, da pri elektronskem preverjanju pogoja, kdo je neplačnik, sistem enako zazna nekoga, ki je dolžan par evrov, kot tistega, ki je velik neplačnik ali zamudnik. "Ne želimo, da bi spodbujali kakršnokoli zamujanje ali neplačevanje davkov in prispevkov, a se zgodi, da zaradi knjiženja stanje ni ustrezno, ali pa obstaja majhen zaostanek pri plačilu, saj podjetnik kot podizvajalec ni dobil plačila. Namesto da bi se takemu podjetniku omogočilo, da z delom zasluži in poplača zaostanek, se ga zdaj onemogoča, kar pa seveda ni dobro. Nekaj tolerance pri majhnih odstopanjih bi pri tem vendarle morali imeti," glede zapletov pri pridobivanju obrazcev opozarja OZS.

Ministrstvo: dolg, manjši od 25 evrov, se ne upošteva

Na pristojnem ministrstvu za delo odgovarjajo, da te ugotovitve OZS ne držijo. "Ne glede na višino dolga, ki obstaja, lahko podjetje po prejemu obvestila o zavrnitvi vloge za izdajo potrdila A1 iz predmetnega razloga dolg poravna in ponovno vloži vlogo za izdajo potrdila A1, ki mu bo v tem primeru odobrena. Poleg tega pa se za poravnane davčne obveznosti štejejo tudi neporavnane zapadle davčne obveznosti, ki ne presegajo zneska 25 evrov, kar ustreza višini zneska, ki je na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje proračuna, določen kot najvišji dovoljen skupni dolg posameznega dolžnika do istega uporabnika proračuna, ki se v poslovnih knjigah razknjiži," pojasnjujejo na ministrstvu.

Določene so kvote: delavci lahko v tujini opravijo največ 80 odstotkov svojega dela

Je pa zakon prinesel še druge novosti. Podjetja, ki pošiljajo delavce na delo v tujino, morajo imeti določen odstotek zaposlenih v Sloveniji. Delodajalec, ki zaposluje od pet do deset delavcev, mora imeti najmanj enega delavca, ki je vključen v obvezna socialna zavarovanja. Delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev, mora imeti zaposlene najmanj tri delavce, ki so vključeni v obvezna socialna zavarovanja. Tretji pogoj pa je, da delavci opravijo maksimalno 80 odstotkov ur v tujini, ostalih 20 odstotkov ur morajo opraviti v Sloveniji. Tudi ti pogoji so po mnenju številnih slovenskih podjetnikov neživljenjski, zlasti zadnji, ki po podatkih OZS povzroča največ težav njihovim članom.

Na OZS zato zakona ne podpirajo v celoti. Predvsem v tistem delu ne, kjer se vse definira kot napotitev, tudi kratkotrajna montažna, servisna in druga podobna dela. Zbornica je bila ves čas proti kvotam. Zakon omejuje napotitve delavcev z 80 odstotki, zato imajo težave pošteni delodajalci, opozarjajo na OZS in dodajajo, da bi takšnim podjetjem morali napotitev omogočiti, ne pa jih omejevati. "Za kratkotrajne napotitve delavcev želijo podjetja in samostojni podjetniki delati čezmejno ter plačevati prispevke in davke v Sloveniji in ne v tujini. Vsem tem, ki to želijo, bi morali to tudi omogočiti, ne pa jih pri tem omejevati."

Ujeti med dvema ognjema

Na OZS opozarjajo, da so že leta 2011 takratnega ministra za delo Ivana Svetlika opozarjali o težavah, ki bodo nastale, ko se bodo sosednje države začele vesti protekcionistično. Pri tem imajo v mislih predvsem avstrijsko zakonodajo, ki je močno otežila pogoje poslovanja slovenskim podjetjem. "Takrat niti naša država niti druge organizacije niso temu posvečale nobene pozornosti. Seveda nas ne čudi, da se podjetniki jezijo, saj jim na eni strani probleme delajo tuje države s postavljanjem birokratskih ovir in visokimi kaznimi, na drugi strani pa smo tudi v Sloveniji z zakonom o čezmejnem opravljanju storitev naredili številne probleme in ovire," opozarjajo na OZS in dodajajo, "ob sprejemanju zakona smo podajali številne pripombe in strokovna stališča, ki pa žal niso bila vsa uslišana."

Ministrstvo: morali smo uskladiti našo zakonodajo z zakonodajo EU

Na ministrstvu za delo pravijo, da se zavedajo obsega in pomena poslovanja slovenskih podjetij v tujini, zato so k pripravi zakona pristopili preudarno. "Oblikovali smo delovno skupino zainteresiranih socialnih partnerjev (OZS, ZDS, Trgovinska zbornica Slovenije, ZDOPS, GZS, ZZZS), s katero smo v okviru večmesečnega dialoga skupaj oblikovali vse ključne določbe zakona, upoštevajoč potrebo po preprečevanju zlorab in izkoriščanj napotenih delavcev ob upoštevanju pomena čezmejnega izvajanja storitev za slovensko gospodarstvo," navajajo in dodajajo,"dejstvo je, da vseh predlogov OZS nismo mogli upoštevati, pri čemer pa je poglavitni razlog neskladje s predpisi Evropske unije na tem področju, kar pa je ministrstvo večkrat pojasnilo tako v postopku priprave zakona kot v zakonodajnem postopku sprejema zakona."

Podjetja so sicer imela kar nekaj časa, da se prilagodijo na novo zakonodajo. Vsaj od lanskega marca, ko je bil zakon sprejet v Državnem zboru. Tudi OZS je na to temo organizirala več seminarjev po vsej Sloveniji in objavila več člankov. Prve že marca lani. Decembra lani in januarja letos pa so svoje člane obveščali še po elektronski pošti in prek obvestil na svetovalnem portalu.

’Odprite firmo na Češkem’

Očitno pa se vsi niso prilagodili zakonodaji in jih je sprememba negativno presenetila. Naš bralec, ki mu na začetku leta ni uspelo pridobiti potrebnih obrazcev za napotitev svojih delavcev, je utrpel finančno škodo in ni edini, opozarjajo na OZS. Ga je pa zelo presenetilo, ko so mu različni uradniki celo svetovali, naj odpre podjetje na Češkem in od tam pošilja delavce po svetu, s čimer se bo izognil birokratskim izbiram. Podjetja so pragmatična, in če ni izhoda, res odprejo podružnice v tujini in tja zaposlijo delavce, opozarjajo na OZS, čemur pa nasprotujejo, "saj se še kako zavedamo, da je interes vsake države, da so delavci zaposleni pri njih, saj vendar ti plačujejo davke in prispevke v javne blagajne in vsakršen izpad na koncu s povišanjem stopenj nosijo domača podjetja in delavci". So pa na zbornici opozorili, da jih je njihov član celo obvestil, da jim takšno prakso odpiranja podjetij v tujini svetujejo celo na ministrstvu za delo.

ZZZS: Namen zakona je preprečevanje zlorab in kršenje pravic delavcev

Odganjanje podjetnikov v tujino zagotovo ni namen novega zakona. Kot so nam pojasnili na ZZZS, je namen zakona preprečevanje zlorab in kršenje pravic napotenih delavcev. Zakon je odgovor Slovenije na opozorila o grobih in številnih kršitvah pravic delavcev, ki jih na delo v tujino pošiljajo slovenski delodajalci, in se osredotoča na preprečevanje pošiljanja delavcev na delo tako imenovanih slamnatih podjetij in podjetij, ki ne spoštujejo pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavcev.

Na ministrstvu za delo, kjer so zakon pripravljali, so jim zagotovili, da bo zakon v slovenski pravni red vnesel več varnosti, predvsem za zaposlene, saj je zakon plod večmesečnega socialnega dialoga.