Podjetje ima račune blokirane 500 dni, a na Nizozemsko kljub temu napotuje prek 50 delavcev. Tudi to je Slovenija!

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so danes opozorili na luknjičast sistem pri napotitvi delavcev v tujino. Kot opozarjajo, je moč podjetij v imenu proste gospodarske pobude popolnoma nesorazmerna z močjo teh delavcev, državne institucije ne opravljajo svojega dela, kršene so uredbe EU, tak položaj pa škodi tudi ugledu Slovenije.

Na ZSSS so predstavili tekoče delo svetovalnice za migrante, ki je del izvajanja storitev in ukrepov pravnega svetovanja in informiranja za najbolj ranljive ciljne skupine delavcev migrantov, beguncev in prosilcev za azil za njihov lažji vstop na slovenski trg dela.

Kot je uvodoma v Ljubljani pojasnil izvršni sekretar zveze Goran Lukič, so zaznali hude nepravilnosti pri napotitvi delavcev v tujino.

Podjetje ima več let blokirane račune, pa še vedno išče delavce

Problem je, ker delavce za napotitev uspešno zaposlujejo tudi delodajalci, ki imajo neplačane obveznosti do Finančne uprave RS, posledično pa celo po več let blokirane račune, ter podjetja, ki imajo v Sloveniji le poštni nabiralnik, ne pa sedeža. Prav zdaj so zasledili podjetje SC Lars, ki prek spletnih strani Zavoda RS za zaposlovanje za delo v tujini išče 10 ključavničarjev, četudi ima račune blokirane že 423 dni.

Vodja svetovalnice za migrante Marko Tanasić se je vprašal, kako nikogar ne zanima, ali zaposleni v teh podjetjih prejemajo plačo ali ne in če jo, kako se jih ob blokiranih računih sploh plačuje. V svetovalnici se je denimo oglasil delavec, zaposlen pri podjetju, ki ima račune blokirane že krepko prek 500 dni in ki na Nizozemsko kljub temu ves čas napotuje prek 50 delavcev. Razkril je, da je nakazilo za opravljeno delo prejel z avstrijskega računa in da je na njem pisalo plača.

(Pre)lahko do potrdila za napotitev delavca v tujino

Tanasić je v tej luči problematiziral lahkotnost, s katero delodajalci v Sloveniji dobijo potrdilo A1, potrebno za napotitev delavca v tujino. Pogojev zanj je sicer več, a naj bi se jih nikakor ne preverjalo v zadostni meri. Napotitev tako ne sme trajati več kot dve leti, razen izjemoma, oseba ne sme biti napotena, da bi zamenjala drugo napoteno osebo, vsaj en mesec pa bi morala biti v Sloveniji prijavljena v zavarovanje.
Poleg tega mora delodajalec, ki želi napotiti delavca v tujino, redno opravljati dejavnost v matični državi in torej izkazovati neke prihodke (po uredbi EU bi jih moral doma ustvariti 25 odstotkov). V Sloveniji se medtem dogaja, da se podjetje odpre, že naslednji dan pa napotuje, kar predstavlja kršenje uredbe EU, je bil oster sindikalist.

Za pridobitev potrdila A1, ki se ga ne da preklicati, morajo delodajalci v Sloveniji po njegovih besedah predložiti le še izpolnjen vprašalnik, medtem ko je na Hrvaškem postopek precej bolj strog.

Tam mora namreč vsakdo, ki želi izvesti napotitev, priložiti tudi pogodbo o zaposlitvi delavca ali ustrezen aneks, potrdilo zavoda za zdravstveno zavarovanje, če oseba, ki jo želi napotiti v tujino, pri njem ni zaposlena vsaj mesec dni, finančno poročilo, po potrebi pa tudi pogodbo o sklenjenem poslu v državi napotitve ter kopije knjigovodskih listin in evidenc. Hrvaški zavod za pokojninsko zavarovanje lahko obrazec A1 v primeru neizpolnjenih pogojev, lažnih izjav delodajalca ali ponarejenih listin prekliče za nazaj.

Tanasić se je obregnil še ob "kvazi" agencije, ki delavce posredujejo uporabnikom, četudi za to niso registrirane.

ZSSS lahko pomaga, zato se obrnite nanje

Zagovornika pravic migrantov sta nato predstavila nekatere primere kršenja pravic delavcev migrantov z razmeroma srečnim koncem. Goran Zrnić je orisal primer delavcev migrantov v podjetju Roteks projekt, ki so jim, potem ko se je skušala delodajalka s postopki za odvzem njihovih dovoljenj izogniti njihovemu poplačilu, s pritiski pomagali do zunajsodne poravnave in delnega poplačila ter pravice do pridobitve osebnega delovnega dovoljenja.

Sonja Šarac je medtem spregovorila o delavki migrantki, ki so ji kot prvi v Sloveniji v dolgoletnemu boju z državnimi institucijami na sodišču pomagali do statusa žrtve nezakonitega zaposlovanja. S tem je dobila dovoljenje za prebivanje v Sloveniji.

Vodja projekta DGB migranti Ana Jakopič pa je predstavila sodelovanje z nemško sindikalno centralo. Skupaj so pomagali 40 delavcem, iz Slovenije napotenim v Nemčijo, kjer so ob hudem šikaniranju ostali brez plač. Nemški sindikalisti so pritisnili na glavnega izvajalca projekta, pri katerem so delali, ki jih je takoj poplačal, tako da so se lahko vrnili v Slovenijo.

ZSSS storitve svetovanja delavcem migrantom izvaja v okviru pogodbenih obveznosti projekta Spodbujanje zaposljivosti, izobraževanja in socialnega vključevanja delavcev migrantov in njihovih družin zavoda za zaposlovanje, ki ga sofinancira EU. Omenjene storitve so nadaljevanje projekta ZSSS in Slovenske filantropije Integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil. Zavod za zaposlovanje je zvezi za opravljanje teh storitev do konca junija 2015 namenil 193.736 evrov z DDV.