Nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar (levo) in njegov pravni zastopnik Aleksander Čeferin pred sejo komisije: 'Danes bom govoril resnico' (Foto: POP TV)

"Danes bom pred komisijo govoril resnico," je pred sejo parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami povedal nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar. "Slovenskemu narodu in danes še posebej hrvaškemu bi rad sporočil, da SOVA v času mojega vodenja ni storila popolnoma ničesar, kar bi bilo v nasprotju z zakoni in interesi obeh narodov in njune skupne prihodnosti tako v EU kot tudi v zvezi Nato." Podbregar, ki je v parlament prišel v spremstvu svojega odvetnika Aleksandra Čeferina, je še predlagal razpustitev Sove. "Za nas bi bilo resnično bolj varno, da takih služb vsaj nekaj časa v prihodnosti nimamo."

Kljub zagotovilom, da bo govoril resnico, pa Podbregar ni nastopil pred člani parlamentarne komisije, saj njegovemu zagovorniku Čeferinu niso omogočili vstopa v sejno sobo, ki je pred prisluškovanjem zaščitena z elektronskim sistemom. Vlada je sicer pred sejo razrešila Podbregarja dolžnosti varovanja tajnih podatkov. Čeferin dolžnosti varovanja tajnih podatkov nima, saj ni niti poslanec niti državni uslužbenec. Podbregarjev odvetnik je povedal, da se je nekdanji direktor Sove odzval na vabilo parlamentarne komisije zaradi "dobre volje". Zatrdil je, da Podbregar ni odredil prisluškovanja hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju in predsedniku SDS Janezu Janši. Poslanec SDS in član komisije Jože Jerovšek je to ocenil kot izmikanje pred komisijo. "Zelo obžalujem, da se Podbregar ni udeležil pogovora s komisijo, kljub vnaprejšnji obljubi, da bo do tega prišlo in kljub dosedanji praksi, ko so se takšni pogovori vršili," je dodal Jerovšek.

Po Podbregarju je bil na sejo vabljen poslanec SD in nekdanji predsednik vlade Anton Rop, ki je "prišel z enim samim ciljem, da govorim samo resnico in samo z resnico bomo skupaj kam prišli".

Diplomacija pripravlja odgovor Zagrebu

'S Slovenijo nismo v vojni,' se je odzval hrvaški premier Ivo Sanader, ko je izvedel, da mu je Ropova vlada prisluškovala. (Foto: Reuters)

Slovenska diplomacija medtem pripravlja odgovor na hrvaško diplomatsko noto, v katerem naj bi pojasnila okoliščine in pravno podlago prisluškovanja hrvaškemu premierju Sanaderju pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji leta 2004. Zunanje ministrstvo se je znašlo v neprijetnem položaju, saj se bo med drugim moralo opredeliti, ali je bilo ravnanje Slovenske obveščevalno varnostne agencije (SOVA) v skladu s Konvencijo Sveta Evrope o človekovih pravicah.

V pogovoru za zadnjo številko hrvaškega tednika Globus je poslanec SD in nekdanji premier Anton Rop zagotovil, da je nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar ravnal v skladu z zakonom o obveščevalni agenciji, ki naj bi dovoljeval prisluškovanje tujim državljanom. Pri tem je Rop izrazil prepričanje, da za prisluškovanje ni bilo potrebno posebno dovoljenje vlade ali vrhovnega sodišča, temveč naj bi zadostovala odločitev direktorja Sove Podbregarja.

Podbregarjev podpis ni zadostoval

'Prisluškovanje brez odločbe sodišča pomeni kršenje ustave in Konvencije Sveta Evrope o človekovih pravicah,' meni dr. Rajko Pirnat (Foto: POP TV)

„Za nobeno prisluškovanje ne zadošča pisna odredba direktorja Sove, pač pa je vedno potrebna odločba sodišča,“ je v pogovoru za 24ur.com povedal dr. Rajko Pirnat, dekan Pravne fakultete v Ljubljani. „Zaskrbljen sem, da je tedanji predsednik vlade sprejel razlago agentov SOVA, da je tako prisluškovanje po slovenskem zakonu dovoljeno. Tudi če Anton Rop sam tega ni vedel, bi se moral pozanimati pri pravnikih, ki bi mu vsekakor povedali, da je razlaga zakona, po kateri je tujcem dovoljeno prisluškovati, neustavna in pomeni kršitev Konvencije Sveta Evrope o človekovih pravicah.“

21. člen zakona o Sovi omogoča „spremljanje mednarodnih sistemov zvez“, vendar to ne sme obsegati prisluškovanja oziroma seznanitve z vsebino komunikacije brez dovoljenja sodišča. „Drugačna razlaga te odločbe bi bila neskladna z drugim odstavkom 37. člena ustave, ki dopušča poseg v tajnost občil le na podlagi odločbe sodišča,“ meni Pirnat.

Nadzor mednarodnih sistemov zvez ne pomeni, da lahko direktor Sove prisluškuje brez odločbe sodišča

„Na ozemlju Republike Slovenije tudi prisluškovanje tujim državljanom ali osebam, ali kakršnokoli prisluškovanje v tujino, ni ustavno dopustno brez izrecne zakonske podlage in brez odločbe sodišča za vsak primer posebej,“ meni Pirnat. „Tak poseg podrobneje ureja 24. člen zakona o Sovi, ki za prisluškovanje zahteva odločbo predsednika sodišča.“

Odločbo izda predsednik sodišča

V letu 2004, ko je Podbregar odredil prisluškovanje Sanaderju, bi bil za izdajo odločbe o prisluhu pristojen predsednik okrožnega sodišča, po spremembi zakonodaje pa lahko tako odločbo izda le predsednik Vrhovnega sodišča.

"Le če je pod zakonitimi pogoji prisluškovanje dovolil predsednik sodišča, potem je bilo zakonito, ne glede na to, ali se nanaša na domač ali tuj priključek," meni Pirnat.

Sodišče izda odločbo za vsak konkreten primer in vsako prisluškovano osebo posebej, če je izkazano, da je resno ogrožena varnost države iz razlogov, navedenih v zakonu, odločba o prisluškovanju pa velja največ tri mesece.

Določbe ustave, ki zagotavljajo varovanje človekovih pravic, veljajo tudi za tujce ali za osebe, ki so sicer v tujini, pa bi se njihove pravice kršile na ozemlju Slovenije. „Izvajanje prisluhov v tujini pa je stvar tujega prava, vendar SOVA, razen v primeru morebitnega mednarodnega sporazuma, nima nikakršnih pravnih pooblastil izvajati ukrepe tajnega pridobivanja podatkov v tujini,“ meni Pirnat. „Slovenski zakon ne dovoljuje prisluškovanja tujim državljanom le na podlagi odredbe direktorja Sove. Razločevanje med slovenskimi državljani in tujci bi bilo diskriminatorno in še dodatna kršitev 14. člena ustave.“

Kazenska odgovornost zaradi razkrivanja podatkov?

Veliko zanimanje sedme sile za dogajanje na komisiji (Foto: POP TV)

Hkrati pa je vlada od komisije zahtevala magnetogram pogovora s Podbregarjem z dne 9. maja letos zaradi ugotavljanja morebitne kazenske odgovornosti "nepooblaščenega sporočanja ali izročanja uradnih tajnosti brez razrešitve dolžnosti varovanja tajnosti podatkov". Iz poročila omenjene komisije z njene nujne seje naj bi namreč izhajalo, da je Podbregar na seji podajal tajne podatke brez odveze razrešitve dolžnosti varovanja tajnosti podatkov. Kot je povedal Gantar, zapisnika ne nameravajo predati vladi. Ta zahteva je po njegovih besedah neupravičena, saj vlada nima pravice tega zahtevati. Prav tako je pričanje pred preiskovalno komisijo zaščiteno in tajno.

Kot je znano, je SOVA leta 2004 posnela več telefonskih pogovorov med predsednikom hrvaške vlade Sanaderjem in tedanjim opozicijskim vodjem, sedanjim slovenskim premierom Janšo. Prisluškovanje je potrdil tudi nekdanji premier Rop, po njegovih navedbah pa naj bi prisluškovanja potrjevala politični dogovor med Janšo in Sanaderjem o incidentih z ribiškimi ladjami v Piranskem zalivu.