Stopnja tveganja revščine je bila v letih od 2005 do 2010 v Sloveniji okoli 12-odstotna. Najnižja je bila leta 2009 (11,3-odstotna), najvišja pa leto za tem (12,7-odstotna). Pod pragom tveganja revščine je tako leta 2010 živelo 254.000 oseb. V tem letu je prag revščine za enočlansko gospodinjstvo znašal 7.000 evrov, za štiričlansko gospodinjstvo (dve odrasli osebi in dva otroka) pa je znašal 14.800 evrov. Med vsemi članicami EU se Slovenija s to stopnjo uvršča med države z najnižjimi vrednostmi, v svoji publikaciji z naslovom "Kakovost življenja" ugotavlja statistični urad.
Pri merjenju omenjene stopnje tveganja revščine so že všteti socialni transferji. Če teh ne bi bilo, potem bi pod pragom revščine živelo približno še enkrat toliko ljudi. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine še zvišala, in sicer dodatno še za dve tretjini. Višja bi bila pri vseh starostnih skupinah, najvišja pa pri osebah, starejših od 64 let.
Od leta 2000 do 2009 so se izdatki za socialne prejemke povečevali, vendar ne tudi v deležu BDP. Od leta 2000 do 2007 je delež padal, nato pa se je začel povečevati. Leta 2009 je država za socialne prejemke namenila 23,7 odstotka BDP. To pa je manj od povprečja članic Evropske unije, saj so te za socialne prejemke namenile več kot četrtino BDP. Največji delež socialnih prejemkov je bil namenjen za področje starost (42 odstotkov), nato pa za področje bolezen (32 odstotkov).
Kar zadeva stanovanja, se je od leta 2005 do 2010 stanje precej poslabšalo. Pred sedmimi leti je v stanovanjih, ki so v slabem stanju, živelo 19 odstotkov oseb, leta 2010 pa več kot 32 odstotkov. Se je pa v tem času zmanjšala stopnja prenaseljenosti stanovanj. Leta 2005 je v stanovanjih, ki so imela premalo sob glede na število stanovalcev, živelo 42 odstotkov oseb, leta 2010 pa malo manj kot 35 odstotkov.
Stanovanjski stroški so bili v opazovanih letih za večino gospodinjstev srednje veliko breme. Takih je bilo 54 odstotkov gospodinjstev, za 34 odstotkov pa so bili ti stroški veliko breme, le za 12 odstotkov gospodinjstev pa ti stroški niso bili breme.
KOMENTARJI (660)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.