Preiskovalna komisija DZ, ki preučuje domnevno sporne prodaje deležev Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) v 83 podjetjih, je danes zaslišala Milana Cvikla, nekdanjega predsednika upravnega odbora Soda. Kot je dejal, se posameznih prodaj ne spomni, so pa bile vse izvedene v skladu s takratno zakonodajo.

Cvikl je vnovič spomnil na prodajo Mercatorja, ko je člane komisije opozoril, da niso poklicali prič poslov, za katere je računsko sodišče ocenilo, da so bili nesmotrni. (Foto: POP TV)

Cvikl je pred člani komisije, katere naloga je ugotavljati politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri prodaji omenjenih gospodarskih družb, poudaril, da je bil v času med decembrom 2000 in oktobrom 2001, ko je predsedoval upravnemu odboru Soda, zaposlen v NLB in ni bil nosilec javne funkcije.

14 nejavnih prodaj

Direktor Soda je bil takrat Anton Končnik, je povedal Cvikl. On je pripravljal gradiva za upravni odbor, zato bi morali za pojasnila konkretnih poslov povprašati njega. "Pod mizo se ni nič prodalo. Prodalo se je na mizi in na predlog direktorja," je dejal ter predlagal, naj na sejo komisije vnovič povabijo Končnika.

Sod je v omenjenem obdobju prodal deleže v 91 podjetjih, med njimi v 15 takšnih, ki so na seznamu preiskovalne komisije, je povedal predsednik komisije Branko Marinič (SDS). Od tega je bilo 14 prodaj nejavnih, je dejal ter Cviklu očital, da je upravni odbor dajal soglasja k prodajam kar brez določitve cene.

Sod je denimo v tistem času prodal delež v Cestnem podjetju Novo mesto, in sicer brez javnega razpisa in po nižji ceni, kot so jo izračunali analitiki. To prodajo je Marinič označil za izredno škodljivo ter Cvikla vprašal, ali je s tem, ko jo je kot predsednik upravnega odbora omogočil, dobil kakšno nagrado. Ob tem je protestiral Cviklov odvetnik Emil Zakonjšek, ki je zanimanje za nagrado označil za nekorekten način spraševanja priče. To je že na meji žaljivosti, je opozoril, Marinič pa je odvrnil, da je vprašanje zagotovo v mejah dovoljenega.

Cvikl znova o Mercatorju

Pod mizo, na način nejavnega zbiranja ponudb, je bilo prodanih še več gradbenih podjetij, je nadaljeval Marinič. Cvikl pa je povedal, da je ravno v tistem času prišlo v statutu Soda do sprememb glede postopka prodaj, zato bi morali pri vsaki prodaji preveriti natančen datum. Je pa prišlo do kršenja predpisov pri prodaji Mercatorja avgusta 2005, je dodal.

Člane komisije je med drugim zanimala tudi prodaja deleža v Hotelih Palace, kjer sta imela Kad in Sod skupaj 36 odstotkov delnic, vendar je Sod svoj delež prodal neposredno Istrabenzu kot edinemu kupcu. "Zakaj me sprašujete o poslih, za katere je računsko sodišče ugotovilo, da so bili smotrni in uspešni," je odvrnil Cvikl ter vnovič spomnil na prodajo Mercatorja, ko je člane komisije opozoril, da niso poklicali prič poslov, za katere je računsko sodišče ocenilo, da so bili nesmotrni.