Slovenija: povprečna pri kampiranju, izvrstna v glampingu

Vse bolj priljubljen način preživljanja počitnic v naravi postaja glamping. Beseda je skovanka iz angleškega izraza 'glamorous camping', glamurozno kampiranje. V Googlovem spletnem iskalniku je bila beseda glamping v lanskem letu vtipkana več kot trimilijonkrat.

Pri glampingu ni treba postavljati šotora, razvijati spalne vreče, kuriti ognja, se praskati zaradi pikov komarjev in tožiti zaradi zaležanih mišic. Kjerkoli že spite – v šotoru, leseni hišici, igluju ali vigvamu – udobje in razkošje sta zagotovljena.

V Sloveniji so začeli glamping prvi ponujati v kampu Bled z lesenimi hiškami na drevesu. Danes so prav slovenski ponudniki v vzhodnem delu Evrope vodilni v glampingu, z izvirnimi idejami in namestitvami, vkomponiranimi v idilično slovensko naravo. "Če se na področju kampiranja s Hrvati ne moremo primerjati, pa smo za njih zelo napredni v glampingu. Številni hrvaški lastniki kampov hodijo k nam in si ogledujejo našo ponudbo glampinga," je povedal Klemen Hren, urednik spletnega vodiča po kampih www.avtokampi.si. "Omogoča prenočevanje v neki drugačni namestitvi," še pravi dober poznavalec razmer v slovenskih kampih. "Gostu mora, poleg udobja in luksuzne opreme, ponuditi posebno doživetje. Glamping ni samo lesena hiška, ampak je tudi posebna ponudba, ki jo kamp omogoča gostu."
 
Glamping v Sloveniji, kjer večina kampov obratuje od začetka junija do konca avgusta, pomeni podaljšanje sezone kampiranja. "Lahko se odločimo, da bomo božič preživeli v leseni hiški na drevesu. Krompirjeve počitnice pa v vinskem sodu," dodaja Hren. Z glampingom so v naravi začeli dopust preživljati tudi ljudje, ki prej niso kampirali. Ob glampingu so spoznali, da prenočevanje v naravi ni bav bav in da jih kobilica, ki bo skočila na posteljo, ne bo ugriznila.

V Sloveniji je že 19 ponudnikov glamuroznega kampiranja, vsak ponuja drugačno izkušnjo. V Preddvoru lahko spite v ljubkih lesenih hiškah, na Ptuju v starem vinskem sodu, v Počehovi v vinogradu, v Podzemlju v keltski kolibi, v Adlešičih v tradicionalnih belokranjskih hišah, le nekaj kilometrov stran, sredi polj in travnikov v Dragatušu pa v futurističnih vilah. Nočitev v slednjih stane 130 evrov. In to niti ni tako visoka cena za glamping. Cene pri nas se na višku sezone gibljejo od najcenejših 16 evrov v Kanu kampu ob Kolpi do 340 evrov na noč v blejskem Garden villageu, v svetu pa vam za glamping zaračunajo tudi po nekaj tisoč evrov.
 
Pa je to sploh še kampiranje? "Koncept kampiranja se je v zadnjih 20 letih zelo spremenil," meni Klemen Hren, ki kampira že od zgodnjega otroštva. "Bistvo ostaja bivanje v naravi, vse ostalo pa je na tisoče nians med preprostim šotorom in izkušnji, enaki tisti v hotelu s petimi zvezdicami."