Sanader je za srečanje

Hrvaški premier Ivo Sanader je sprejel poziv slovenskega kolega Boruta Pahorja za srečanje, a le, če bi bili na njem navzoči predstavniki Evropske unije. V uradu predsednika hrvaške vlade sicer še niso prejeli Pahorjevega poziva za uradno srečanje s Sanaderjem, na katerem naj bi spregovorila o rešitvi razmer, ki so nastale zaradi slovenske blokade pristopnih pogajanj Hrvaške z EU.

Pahor je sicer že popoldne pojasnil, da je pripravljen na srečanje s hrvaškim premierjem, še zlasti, če bi na njem sodelovala tudi zunanja ministra. Pobuda za srečanje po Pahorjevih besedah kaže, da na slovenski strani obstaja politična volja za rešitev zapleta. "Upam, da tudi na drugi strani, ker razumem interes Hrvaške, da pospeši pogajanja. To je zanjo vitalnega pomena," je dejal Pahor

Ob tem je poudaril, da Slovenija za oviranje pogajalskega procesa sicer nima razlogov, mora pa seveda slovenska vlada zaščititi nacionalni interes. "Če vprašanja odprave prejudiciranja meje rešimo na primeren način, si lahko predstavljam, da bi Hrvaška čas zastoja hitro nadoknadila in tudi relativno uspešno v kratkem času končala pogajanja z Evropsko komisijo," je dodal.

Pahor, ki pozna razmere, sicer ne pričakuje, da bi lahko eno samo srečanje pripeljalo do uspešnega razpleta. "Pričakujem pa, da bi lahko ob nekem poglobljenem dialogu vseh štirih našli pot, po kateri bi v naslednjih v dveh, treh mesecih ta problem rešili," je dejal.

Sedaj obstaja dokumentacija

Ob tem je ponovil, da je imela vlada tudi drugo možnost: da bi spregledala zaplet, ki se je nevarno razraščal, da bi zaradi osredotočenja na gospodarstvo in finančno krizo prestavila zaplet na prihodnje leto. "To bi bilo z vidika naše odgovornosti, da ščitimo nacionalne interese, v vsakem primeru napačna odločitev in prej ali slej bi odgovornost zanjo – in to upravičeno – zahteval tudi državni zbor," je menil premier. Kot je dodal, pa se verjetno ne bi končalo le pri ugotavljanju odgovornosti, zakaj vlada v zapletu ni posredovala na način, za katerega smo se odločili sedaj, ampak bi verjetno prišlo tudi do referenduma.

Referendum bi po mnenju Pahorja verjetno zastrupil odnose med državama in naredil nepopravljivo dolgoročno škodo. Ponovil je, da je za Slovenijo bistveno, da v dokumentih ni listin ali referenc na listine, ki niso predmet pogajalskega paketa in bi jih bilo mogoče razumeti kot prejudic meje.

Glede zapleta med državama pa je dejal: "To je zaplet, ki je politično in diplomatsko obvladljiv.“ Če bi o vstopu Hrvaške v EU odločali na referendumu, bi to po mnenju Pahorja pomenilo drugačno vzdušje in dolgoročne posledice za Slovenijo, Evropsko unijo in Hrvaško.

Zaščita slovenskih interesov

Zunanji minister Samuel Žbogar je poudaril, da je Slovenija morala zaščititi svoje vitalne nacionalne interese in tako pojasnil odločitev Ljubljane, da ne da soglasja za odprtje več poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU. Dejal je še, da odločitev "ni bila lahka, Slovenija pa v tem položaju tudi ne uživa".

Minister je potrdil, da se je bila sosednja država pripravljena zavezati, da v pristopnih pogajanjih ne bo prejudicirala meje, ni pa pristala na zahtevo, da se zaveže, da v morebitni arbitraži o meji ne bo uporabljala dokumentov, ki so nastali po 25. juniju 1991.Če bi Slovenija zdaj molčala, bi se to lahko razumelo, kot da hrvaškim dokumentom ne nasprotuje, je opozoril.

V zvezi z izjavami Evropske komisije, da je vprašanje meje dvostranska zadeva, je Žbogar dejal, da se Slovenija s tem strinja, a da ni bila Slovenija tista, ki je v pogajanjih predložila dokumente, ki prejudicirajo mejo. Sicer pa je bil minister do komisije dokaj kritičen, rekoč, da bi morala pokazati več razumevanja do Slovenije kot članice EU. Glede podpore, ki jo Slovenija uživa med članicami Unije glede Hrvaške, pa je dejal, da morata državi problem rešiti sami, zato nobenega smisla ne vidi v tem, da bi si Ljubljana ali Zagreb ustvarjala tabore svojih podpornikov med evropskimi državami ali poslanci Evropskega parlamenta. Več o pristopanju Hrvaške k EU ...