Se lahko letos ponovijo lanskoletne ujme?

Po nadpovprečno vroči prvi polovici septembra bo naslednji teden, po napovedih vremenoslovcev, postregel s skoraj zimskim vremenom. Po grobih napovedih Agencije Republike Slovenije bo na prehodu iz nedelje na ponedeljek naše kraje prešla izrazita hladna fronta.

Močne padavine bodo tako zajele celotno državo ter prekinile mesec dni trajajoče sušno obdobje. Po predvidevanjih vremenoslovcev, se bodo termometri spustili do 3 stopinj Celzija, poleg dežnih kapelj pa bi, predvsem v gorskem svetu, znala pasti tudi kakšna zgodnja snežinka. Natančnejši podatki in izračuni bodo znani predvidoma do petka.

Danes in jutri bo povečini jasno, zjutraj bo ponekod po kotlinah kratkotrajna megla. Čez dan bo nekaj oblačnosti, predvsem danes bodo nastale posamezne plohe ali nevihte. Jutri bo na Primorskem zapihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne danes od 25 do 30, jutri od 23 do 27, na Primorskem do 31 stopinj Celzija. V petek in soboto bo povečini sončno in zelo toplo. Šibka burja bo v petek ponehala.

Več o vremenu ...

Za 2 stopinji Celzija toplejšemu poletju od povprečja sledi tako nenadna ohladitev, ki lahko prinese obilno deževje. Nenavadno visoke temperature, za tretjino več sončnih dni ter vse pogostejše nevihte s točo so jasni pokazatelji, da se naše podnebje drastično spreminja. Kot ugotavljajo na Agenciji za okolje RS, je bila povprečna temperatura zraka v letošnjem poletju po vsej državi že 15. leto nad dolgoletnim povprečjem. Največ zaporednih nadpovprečno toplih poletij je bilo v Murski Soboti, kjer je to poletje že 27. zapored s temperaturo višjo od običajne. V Ljubljani tako toplega poletja niso beležili že 22 let.

Največji odklon temperature so vremenoslovci zabeležili v visokogorju, na Goriškem, Obali, Koroškem, večjem delu Štajerske ter na severu Prekmurja, kjer je odklon presegel dve, drugod pa eno stopinjo Celzija. Število toplih dni s temperaturo višjo od 25 stopinj Celzija se je po nižinah gibalo med 60 in 70, število vročih dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija pa okoli 20. Največ takih dni so sicer zabeležili v poletju 2003, ko je bilo število vročih dni po nižinah celo večje od 50.

Vremenoslovske meritve, ki kažejo na drastične spremembe podnebja, pa niso edini pokazatelj. 17. septembra bodo minila tri leta po katastrofalnih poplavah v Železnikih. Vremenske ujme so po podatkih Republiške uprave za zaščito in reševanje tedaj prizadele 174 občin, škoda pa je tedaj presegla 220 milijonov evrov.
Katastrofalnim poplavam smo bili priča tudi lani in škoda po uničenju je bila podobna. Prizadetih je bilo 110 občin in presegla 251 milijonov evrov. "Mislim, da se zavedamo, da so poplave naravni proces in da smo se naselili v njihovih območjih in da smo vedno bolj ogroženi in ranljivi,“ je v današnji oddaji 24ur povedala Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije. Kot poudarja, je lanskoletna škoda zaradi poplav toliko večja zato, ker pristojne občine niso pravočasno sanirale škode od preteklih poplav, ki se zadnja leta ponavljajo na tri leta ali manj. Zatika se tudi pri občinskem črpanju sredstev za popolno sanacijo vodotokov in škode popoplavne škode, razlog za to pa je tako v kadrovski podhranjenosti in nepodkovanosti kadrov na posameznih občinah kot tudi v zamudni papirologiji, s katero morajo pristojni rešiti nepravilnosti tam, kjer se poplave sporadično ponavljajo, še dodaja Globevnikova.

Po predlogu prostorskega državnega načrta naj bi se tako v prihodnjih letih gradil tudi zadrževalnik v bližini občine Dobrova. Sosednje občine namreč niso podprle gradnje treh zadrževalnikov in sedaj naj bi kmalu zgradili en zadrževalnik, s katerim bi vsaj delno umilili pritok poplavnih vod na Ljubljansko barje in na ljubljansko poplavno območje. Ta pa ne bo nared pred letošnjim jesenskim deževjem, tako lahko le upamo, da se tudi letos ne bo ponovil črni scenarij in ne bomo vnovič priča novi katastrofi.