Slovenska zastava zaplapolala na tržaškem Narodnem domu

S podpisom dokumenta je Narodni dom v Trstu na stoto obletnico fašističnega požiga tudi formalno znova v rokah slovenske manjšine. Proces vračanja bo po pričakovanjih trajal več let. 

Predsednika Slovenija in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella, sta pred slovesnostjo v Trstu položila vence k spomeniku bazoviškim junakom in k spominskim obeležjem na bazoviški fojbi, čemur so nekateri zamejski Slovenci ostro nasprotovali. Nekaj protestnikov je to izrazilo že na petkovih protestih v Ljubljani, nekaj čez 150 (po ocenah prisotnih novinarjev) pa se jih je danes s transparenti zbralo na mejnem prehodu Fernetiči. Nosili so tudi transparente, med drugim z napisom "Izdajalec".

Po zaključku slovesnosti pa se je pri spomeniku na bazoviški gmajni zbralo manjše število protestnikov. Člani civilne iniciative Ne v mojem imenu 13. julij so predsedniku Pahorju očitali izdajstvo. Kot je poudaril predstavnik civilne iniciative Mauro Dornik, se je predsednik Pahor šel poklonit prazni fojbi, za katero je zgodovinsko dokazano, da v njej ni nikogar. S svojim dejanjem pa je Pahor "potrdil, da smo genocidni narod, ki je pobijal Italijane samo zato, ker so bili Italijani", ter se s tem postavil na stran fašistov.

Poleg tega je slovenski predsednik na ta način odprl pot ezulskim organizacijam, da bodo lahko zahtevale vračilo premoženja optantov v Istri in Dalmaciji, je še ocenil Dornik. Kot je dodal, tudi poklon obeh predsednikov bazoviškim junakom ni iskren, saj Mattarella ni posthumno pomilostil slovenskih antifašistov, pač pa so za italijansko državo uradno še vedno teroristi.

Protest proti Pahorjevemu dejanju in v podporo Primorcem in tržaškim Slovencem je potekal tudi v Ljubljani, kjer se je zbralo nekaj deset protestnikov. Ob koncu so na zeleni venec kot opravičilo Primorski položili papirnate zvezde in kapljice, ki so simbolizirale takratne boje za svobodno državo.

Govorci na protestu v središču Ljubljane so spomnili tudi na grozote fašizma, prisilno italijanizacijo Slovencev in pozvali k zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Opozorili so tudi na razraščanje fašizma povsod po svetu in izpostavili, da s protesti ne bodo prenehali, dokler se sovraštvo ne ustavi in prepreči.

Na drugi strani Pahorjeve poteze v pozitivni luči vidi premier Janez Janša. "To je konkretno, pristno in hkrati močno simbolno dejanje sprave, pomemben korak k sožitju in dobri prihodnosti dveh narodov, prepletenih tudi z obema manjšinama in delovanjem v EU in Natu."

V Drevoredu XX. septembra v Trstu so se zbrali pripadniki desničarskega gibanja CasaPound, ki vrnitvi Narodnega doma nasprotujejo. Trg Edinost v Trstu je iz varnostnih razlogov zaprt za javnost. Ob Narodnem domu so po navedbah posebne poročevalke STA v Trstu varnostne ograje ter okrepljena prisotnost policije.

Množica ljudi na slovesnosti ob predaji Narodnega doma

Po odhodu predsednikov so ograje, ki so onemogočale dostop do Narodnega doma, odstranili in ljudje so se lahko približali palači. Vence na njeno pročelje sta položili krovni organizaciji Slovencev v Italiji, stranki Slovenska skupnost in Demokratska stranka, ter Vsedržavno združenje partizanov Italije ANPI.

Krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta pripravili še slovesnost, ki je bila odprta za javnost. Zbrali so se številni ljudje. Predstavniki manjšine so na pročelje doma položili vence, zadonela pa je tudi pesem, vključno z Zdravljico.

Zbrane so med drugim nagovorili ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, predsednik SSO Walter Bandelj, predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc.

Slovesnost sta s petjem popestrili vokalna skupina Vikra ter vokalna skupina Glasbene matice. 

Pahor: To je stoletno dejanje

"Danes me preplavljajo močni občutki sreče. Sto let po požigu je Narodni dom vrnjen Slovencem. To je stoletno dejanje. To je zgodovinski dogodek. Krivica je popravljena, zadoščeno je pravici," je zbrane nagovoril Pahor. Povedal je, da je vrnitev plod vztrajnih in vzajemnih ravnanj, ki so se "tiho spletla v čudovito harmonijo medsebojnega zaupanja". 

Slovenski predsednik današnje dejanje vidi kot dejanje upanja, ki vliva optimizem obeh narodov. "To je stoletno dejanje. Trst je danes, vsaj za en dan in vsaj v metaforičnem smislu, zaradi slavljenja najžlahtnejših vrednot, ki utemeljujejo Evropsko unijo, tudi njena prestolnica." 

Predsednika sta se ob položitvi venca prijela za roke, in sicer po vzoru nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla in francoskega predsednika Françoisa Mitterranda, ki sta to storila leta 1984 na pokopališču Douaumont v Verdunu. Tam je v prvi svetovni vojni potekala bitka, v kateri je po ocenah med 21. februarjem in 19. decembrom 1916 padlo 800.000 vojakov. 

Pahor in Mattarella sta sicer Narodni dom tudi skupaj obiskala in se vpisala v zlato knjigo. Tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, ki je bil kot otrok priča požaru, pa sta izročila najvišji državni odlikovanji obeh držav.

Pahorja spremljata zunanji minister Anže Logar in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, Mattarello pa zunanji minister Luigi Di Maio, notranja ministrica Luciana Lamorgese in minister za univerze in znanstveno raziskovanje Gaetano Manfredi.

Glede vrnitve narodnega doma so z MZZ sporočili, da je bil to proces dolgoletnih prizadevanj, tako s strani slovenske narodne skupnosti v Italiji kot slovenske diplomacije, ki je bila v stalnem dialogu s predstavniki Italijanske republike. "Vrnitev Narodnega doma ob prisotnosti predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in Italijanske republike Sergia Mattarelle je izjemnega simbolnega pomena tako za Slovence v Italiji kot tudi za odnose med obema sosednjima državama."

"Želim si, da Narodni dom postane hiša dialoga, hiša prijateljstva in hiša sožitja med narodi ter prispeva k večkulturni in večjezikovni prihodnosti Trsta. Naj bo 100. obletnica požiga Narodnega doma hkrati simbol preporoda mesta in slovensko-italijanskih odnosov v naši skupni evropski hiši," je zapisal minister Logar.

Dogodki zaradi pandemije potekajo brez množične udeležbe, po odhodu obeh predsednikov so popoldne pred Narodnim domom pripravili manjšo slovesnost, na katero so bili "vabljeni vsi, ki jim je Narodni dom pri srcu".

Pripadniki italijanskih fašističnih in nacionalističnih skupin so 13. julija 1920 napadli in požgali Narodni dom. Še isti dan so se znesli tudi nad 21 drugimi slovenskimi in slovanskimi ustanovami v Trstu.