FOTO: Velika večina obkrožila PROTI

Volivke in volivci so na današnjem zakonodajnem referendumu ob 33,84-odstotni udeležbi prepričljivo zavrnili uveljavitev zakona o malem delu. Za uveljavitev zakona je namreč po neuradnih podatkih glasovalo 19,85 odstotka volivcev, proti pa 80,15 odstotka volilnih upravičencev.

Volilni odbori so namreč prešteli večino glasovnic z današnjega referenduma. Po neuradnih podatkih, objavljenih na spletni strani Državne volilne komisije, se je glasovanja udeležilo 577.832 volivk in volivcev oziroma 33,84 odstotka volilnih upravičencev. Največ volivcev je prišlo na volišča v volilni enoti Celje (35,39 odstotka), najmanj pa v volilni enoti Postojna (30,61 odstotka).

Največ podpore zakonu v Ljubljani, najmanj na Ptuju

Najbolj prepričljivo so uveljavitev zakona zavrnili v volilni enoti Ptuj, kjer je za glasovalo 16,39 odstotka, proti pa 83,61 odstotka volilnih upravičencev. Za zakon pa se je največ volivcev izreklo v volilni enoti Ljubljana Center, in sicer 27,21 odstotka, medtem ko jih je 72,79 odstotka glasovalo proti.

Pregled izidov po volilnih okrajih pokaže, da zakona niso podprli niti v enem od 88 okrajev. Največ glasov za uveljavitev zakona beležijo volilnem okraju Ljubljana Center (37,82 odstotka), medtem ko so zakon najbolj prepričljivo zavrnili v Novem mestu, kjer je proti glasovalo 88,08 odstotka volilnih upravičencev.

V ponedeljek bodo k izidom glasovanja prišteli tudi glasove, ki bodo prispeli po pošti iz Slovenije. Teden dni pozneje, 18. aprila, pa bodo prešteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Končnih izidov glasovanja sicer omenjene glasovnice ne bodo bistveno spremenile in ne morejo več vplivati na izid referenduma.

Potek današnjega referenduma je med drugim zaznamovala grožnja z bombo na volišču KS Šmartno v občini Velenje. Policija bombe ni našla, volišče pa je bilo zaradi dogodka odprto eno uro dlje, torej do 20. ure. To sicer po besedah tajnika Državne volilne komisije Marka Golobiča ni predstavljalo večjih težav, saj so bila ob istem času prav tako še vedno odprta volišča na nekaterih diplomatsko-konzularnih predstavništvih, denimo v ZDA, Kanadi in Argentini.

V Ankaranu pa so nevladne organizacije svoje krajane pozivale k bojkotu referenduma, kar naj bi bil prvi korak državljanske nepokorščine. Opozarjali so namreč, da se do referendumskih vprašanj in na volitvah ne bodo opredeljevali, dokler DZ njihove referendumske volje po ustanovitvi lastne občine, podprte z odločbo ustavnega sodišča, ne bo upošteval.

Volilna udeležba je bila sicer v koprskem volilnem okraju res nekoliko nižja od slovenskega povprečja, a je bila podobno nizka udeležba tudi v drugih obalnih občinah.

Minister Svetlik pravi, da se bo treba resno zamisliti nad tem, kaj Slovenija lahko pričakuje v prihodnje. Dodaja pa, da v vladi ne razmišljajo o tem, da bi opustili reformne namene. Več o tem, kako rezultate komentirajo zagovorniki zakona, si lahko preberete tukaj.

Semolič in Funkl opozarjata, da ne glede na izid referenduma, na katerem so volivci zavrnili zakon o malem delu, samo s tem problemi še ne bodo rešeni. V SLS vlado pozivajo k odstopu, v SDS pa pravijo, da je dobila rdeč karton. Več o tem pa si preberite tukaj.

24 prijav domnevnih kršitev volilnega molka

Dežurna služba Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) je med volilnim molkom ob referendumu o Zakonu o malem delu prejela 24 prijav domnevnih kršitev volilnega molka. Deset se jih nanaša na objave v medijih, osem na internet, štiri na deljenje propagandnega materiala, dve pa na agitiranje, so danes sporočili iz MNZ.

Šest prijav je prišlo iz osrednjeslovenske regije, za tri nimajo podatkov. Po tri prijave so prišle iz gorenjske in podravske regije, po dve iz savinjske, obalno-kraške in notranjsko-kraške regije, po ena pa iz pomurske, goriške in koroške regije.

Inšpektorat za notranje zadeve bo obravnaval kršitve volilnega molka in določb zakona o volilni in referendumski kampanji na osnovi prejetih prijav in po uradni dolžnosti, če kršitve zazna sam.

Kaj to pomeni?

Volivci so na glasovanju odgovarjali na referendumsko vprašanje, ki se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o malem delu, ki ga je DZ sprejel 16. novembra 2010?"

Zakonodajni referendum sicer pomeni, da o zakonu odločajo volivci po tem, ko ga je parlament potrdil, vendar pred njegovo razglasitvijo. Z nasprotovanjem zakonu so volivci onemogočili nadaljevanje postopka za ta zakon. Ker je referendum padel, parlament ne sme obravnavati istega predloga zakona še najmanj eno leto. Lahko pa seveda pripravi drugačen zakon na isto temo in ga normalno obravnava.

V fotogaleriji si oglejte nekaj slovenskih politikov, ki so se danes odpravili na volišča:

Osnovni argument vlade kot predlagateljice zakona je bil, da bomo v Sloveniji s tem zakonom dobili več delovnih mest, nasprotniki malega dela pa so poudarjali, da bomo s tem izgubili socialno državo. Očitno so bili nasprotniki zakona v svojih argumentih prepričljivejši.