Po potresu: V kako varnih domovih živimo?

Čez 12 dni bomo praznovali 500. obletnico najmočnejšega potresa, ki je kdaj koli prizadel Slovenijo. 26. marca 1511 so se v Sloveniji stresla tla z magnitudo 6,8, epicenter potresa pa je bil v Idriji oziroma njeni ožji okolici. Takratni potres je bil približno tisočkrat šibkejši kot potres, ki je v petek prizadel Japonsko.

Za drugi najhujši potres v Sloveniji zaenkrat še velja katastrofalni potres v Ljubljani, ki je mesto prizadel na velikonočno nedeljo, 14. aprila 1895. 116 let nazaj je Ljubljančane streslo ob 22.17, temu potresu pa je sledilo več močnih popotresnih sunkov. Potres je bil precej plitek, hipocenter je bil namreč na globini 16 kilometrov. Je pa to najverjetnejši razlog, da je v potresu z magnitudo 'le' 6,1 nastala tako velika materialna škoda. Večino Ljubljančanov je potres presenetil med spanjem. Mnogi so brezglavo bežali na ulice. Potres pa ni prestrašil le prebivalcev celotne Slovenije, čutili so ga tudi v sosednji Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.

Ljubljanski potres je močno poškodoval okoli 10 odstotkov vseh hiš. Takrat je bilo v Ljubljani okoli 1400 stavb. Najbolj so bile poškodovane hiše v centru mesta, mnogi Ljubljančani pa so morali svoje domove zapustiti in se začasno odseliti na podeželje. Nekateri so ostali in začasno živeli zasilnih bivališčih. V letih po potresu so začeli z rušenjem in obnovo poškodovanih stavb, na novo pa so zgradili okoli 500 stavb. V potresu je umrlo sedem oseb, Ljubljana pa se je po potresu močno razširila.

Druga večja gradnja novih stavb in obnova že obstoječih je bila v Ljubljani po drugi svetovni vojni. Tudi ti objekti niso bili potresno varno grajeni, saj smo prve normative glede gradnje potresno varnih objektov v Sloveniji dobili šele po letu 1963.

Slovenija ima srednjo potresno nevarnost

Potresi so zagotovo ena najhujših naravnih katastrof, ki grozijo našemu obstoju. V zelo kratkem času so lahko uničena obsežna območja zemeljskega površja. Vse, kar smo zgradili, lahko v nekaj pičlih sekundah postane kup neprepoznavnih ruševin. Če živimo na potresnem območju, je potrebno zagotoviti potresno varno gradnjo.

Na spletni strani Agencije za okolje (Arso) je glede potresne dejavnosti Slovenije zapisano, da ima naša država srednjo potresno nevarnostjo. “Čeprav potresi pri nas ne dosegajo prav velikih vrednosti magnitude, so lahko njihovi učinki dokaj hudi zaradi razmeroma plitvih žarišč.“ Kot so zapisali, “pas večje potresne nevarnosti poteka po osrednjem delu Slovenije od severozahoda proti jugovzhodu države. Z oddaljevanjem od tega pasu proti severovzhodu in jugozahodu se potresna nevarnost vidno zmanjšuje.“

Izstopajo tri območja z največjo potresno nevarnostjo, in sicer območje zahodne Slovenije. Tu je imel žarišče najmočnejši potres iz leta 1511, medtem ko je bil potres leta 1998 v zgornjem Posočju eden od dveh največjih potresov v 20. stoletju. K visokim vrednostim projektnega pospeška tal, ki je osnova za določanje potresno nevarnih območij, so prispevali številni močnejši potresi v bližnji Furlaniji. Drugo območje sta Ljubljana z okolico. Največji znani potres na tem območju je bil veliki ljubljanski potres leta 1895. Tretje območje je območje naše Nuklearne elektrarne Krško, in sicer Brežiško-krško polje. Tu so potresi pogostejši, a tudi šibkejši. "Najmočnejši znani potres je bil tu leta 1917, ki je bil eden od dveh največjih potresov v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije,“ še pojasnjujejo na spletni strani Arso. Med potresno najbolj ogroženimi mesti so tako Idrija, Ljubljana, Krško, Brežice, Tolmin in Litija.

Ali gre za potresno nevarno območje strokovnjaki ocenijo na osnovi pretekle potresne dejavnosti na tem območju. Na osnovi teh podatkov so nastale karte potresne nevarnosti. Temeljna karta potresne nevarnosti Slovenije je karta projektnega pospeška tal za povratno dobo 475 let, ki je izdelana v skladu z zahtevami evropskega pred standarda Eurocode 8 (EC8). Uporablja se skupaj s slovenskim pred standardom Eurocode 8 - Projektiranje potresno odpornih konstrukcij, ki ga je izdal Slovenski inštitut za standardizacijo (2001). Nova karta potresne nevarnosti je bila narejena leta 2001, za območje celotne Slovenije pa jo je pripravil Urad za geofiziko Slovenije. Podatki na tej karti nam povedo, kako močne potrese lahko na nekem območju pričakujemo, od česar je odvisna tudi protipotresna gradnja.

Gradimo tako, da ne bomo brezdomci v pičlih sekundah

Ker je Slovenija potresno ogrožena država, je smiselna tudi učinkovita protipotresna gradnja. Zadnja zakonodaja na tem področju je iz leta 2005, ko je bil v Uradnem listu RS objavljen pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur.l. RS, št. 101/2005), s katerim je Slovenija tudi uradno sprejela evropski standard za potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oz. EC8 (SIST EN-1998).

Gradnja objektov na seizmičnih območjih tako poteka na podlagi zakonskih predpisov in tehničnih normativov, katerih sestavni del je tudi seizmološka karta. Prvo tako uradno karto je Slovenija dobila še v okviru nekdanje SFRJ (Seizmološka karta Jugoslavije) leta 1950. Bila je priloga prvim tehničnim predpisom za gradnjo objektov na seizmičnih območjih, ki so bili izdelani leta 1964. Prej zahtev po potresno varni gradnji ni bilo.

Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov določa zahteve glede gradnje posameznih stavb, ki morajo biti mehansko odporne in stabilne ves čas svoje življenjske dobe. S tem se omeji ogroženost ljudi, živali in premoženja v objektih ter v njihovi neposredni okolici. Pravilnik se uporablja za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje novih objektov, rekonstrukcijo obstoječih ter nadomestne gradnje. Za rekonstrukcije objektov se uporablja, kadar so dane tehnične možnosti za dosego zahtev iz tega pravilnika in če to ne nasprotuje pogojem varstva kulturne dediščine.

Ta pravilnik določa, da morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta, deformacij, večjih od dopustnih ravni, škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.

Nadzor nad tem, ali je nek objekt projektiran v skladu s temi zahtevami, izvajajo inšpektorji, pristojni za nadzor graditve posameznih vrst objektov v skladu s predpisi o organizaciji državne uprave oziroma z drugimi predpisi, ki določajo njihovo pristojnost in naloge.

Do leta 1964 v Sloveniji nismo imeli praktično nobenega predpisa o protipotresni gradnji. Veliko se je gradilo po koncu druge svetovne vojne in veliko teh stavb je rezultat hitre in površne gradnje s slabimi gradbenimi materiali. Takšne zgradbe so potresno nevarne.

Iz obdobja pred letom 1945 je v Sloveniji po podatkih Statističnega urada še okoli 9,2 odstotka večstanovanjskih stavb. Dve tretjine teh stavb je zgrajenih iz opeke. Iz obdobja 1946 do 1963 je še vedno okoli 22 odstotkov večstanovanjskih stavb, od tega jih je slabih 63 odstotkov zgrajenih iz opeke. Iz obdobja med letom 1964 in 1981 je še vedno okoli 40 odstotkov večstanovanjskih objektov, od katerih jih je kar slabih 74 odstotkov zgrajenih iz betona, le 16,7 odstotka pa iz opeke. Doktorja Vojko Kilar in Domen Kušar s Fakultete za arhitekturo sta izdelala oceno potresne ogroženosti večstanovanjskih stavb v Sloveniji. V svoji obsežni analizi sta ugotovila, da so potresno najbolj nevarne stavbe s petimi ali več nadstropji, ki so bile zgrajene pred letom 1981, zato bi jih bilo potrebno najprej sanirati. Takšnih stavb je v Sloveniji 1188, v njih pa je kar 23.721 stanovanj.

V Ljubljani je še veliko potresno nevarnih objektov

V prestolnici so nekatere višje stavbe, ki so bile zgrajene pred letom 1981, potresno zelo ogrožene. Ker je po Jazbinškovem zakonu postalo lastništvo v stanovanjskih stolpnicah zelo raznoliko, je protipotresna ureditev zelo otežena, saj mora prispevati prav vsak stanovalec, zneski pa niso nizki. Takšnih večstanovanjskih stolpnic je v Ljubljani kar nekaj, med njimi pa sta tudi stolpnici na Hrvatskem trgu in stolpnica v Štefanovi ulici.

Večino stavb, ki niso bile potresno varne, so lastniki že utrdili, če se je le dalo. Nekaj stavb so morali tudi porušiti. Ena od takšnih stavb, ki so jo zaradi potresne in požarne ogroženosti porušili, je bil študentski dom nad Fakulteto za družbene vede.

Če želimo zmanjšati posledice morebitnih potresov je nujno upoštevati predpise o varni potresni gradnji. Pomembno je kako bomo gradili, kot tudi, kje bomo gradili. Žal je tako, da je najbolj naseljeno območje v Sloveniji tudi potresno med najbolj ogroženimi. S pravilno gradnjo bodo posledice morebitnega katastrofalnega potresa bistveno manjše. Eden od načinov, kako se čimbolj zaščititi v primeru potresa, pa so tudi protipotresna zavarovanja.

___________________________________________________________________________

Gradnja objektov glede na takrat veljavne predpise:

- do velikega ljubljanskega potresa leta 1895 v veljavi stavbinski red za Vojvodino kranjsko
- od leta 1896 do 1945 obdobje hitre popotresne in solidne gradnje
- od 1946 do 1965 obdobje hitre širitve gradnje, gradnja višjih stavb, pomanjkanje materiala in ustreznih strokovnjakov
od 1964 do 1981 so bili v veljavi jugoslovanski predpisi o varni gradnji
- od 1982 do 2006 za Slovenijo revidirani jugoslovanski predpisi
- po letu 2006 stopijo v veljavo evropski predpisi Eurocode 8