V Sloveniji naj bi bilo okoli 150 ekstremistov

V Sloveniji je po oceni policije okoli 150 posameznikov, ki so v vsakem času sposobni storiti skrajno dejanje, je na seji komisije, pristojne za preiskavo delovanja skrajnih skupin, povedal Marjan Miklavčič z ministrstva za pravosodje. "Za tako majhno družbo se mi zdi to dokaj visoka številka," je poudaril

Miklavčič ocenjuje, da je dobro, da se s pojavom ekstremizma spopadamo in da se o tem pogovarjamo, saj je to pogoj, da se bomo tovrstnim pojavom v prihodnje znali izogniti. Kot je dejal, so v slovenskem prostoru teroristične grožnje obvladljive s strani obveščevalnih in varnostnih služb. Tudi ocena teh služb je, da je ogroženost zaradi skrajnih skupin v Sloveniji nizka.

Poudaril pa je, da bi sam ogroženost raje ocenjeval kot "relativno nizko", saj tovrstna dejanja tudi pri nas niso povsem izključena. Ob tem je med drugim opozoril na povečanje verbalnega ekstremizma in na nekatere skrajne zapise na spletu.

Komisija si je zadala predvsem podati definicijo ekstremizma. Kot je dejal Miklavčič, bi v kratkem lahko prišli kvečjemu do neke ohlapne definicije ekstremizma, in sicer v smeri, da gre za odklonske pojave, ki niso družbeno sprejemljivi. Morda se bo skozi strokovne razprave ta definicija izkristalizirala, če ne prej, pa se bo zagotovo tedaj, ko se bo kakšen tak pojav zgodil.

Komentiral je tudi morebitno potrebo po spremembah zakonodaje, ki bi pristojnim organom dala pooblastila, da bi v primeru pozivanja k skrajnim dejanjem lahko ravnali preventivno. Strinjal se je, da je zakonodajo treba modificirati v smeri zaščite človekovih pravic državljanov.

V zakonodaji ima definicijo ekstremizma le Slovaška

Policija pojasnjuje, da ne gre za podatek, ki bi izhajal iz uradnih ugotovitev policije.

"Umori posameznikov, družin, nastavitev eksplozivnih naprav, požigi so samo ene od najhujših oblik, s katerimi se srečuje EU na področju ekstremistične dejavnosti. Podobno velja tudi za agencijo Europol, ki nima eksaktne definicije, tovrstna dejanja opredeljuje, če povzamemo, kot nasilna kazniva dejanja s politično konotacijo oz. so politično spodbujena. Podobno kot v drugih državah EU v Sloveniji definicije ekstremizma nimamo. Edina država, ki v svoji zakonodaji omenja besedo ekstremizem, je Slovaška," so sporočili s policije.

Dodajo, da policija obravnava vsa odklonska ravnanja, ki so kot taka prepovedana in inkriminirana bodisi v obliki prekrška bodisi v obliki kaznivega dejanja, brez razlike in ne glede na ideološko, versko ali interesno konotacijo. "V tem okviru lahko izpostavimo le določena kazniva dejanja, ki imajo določene elemente ekstremnega nasilja (grožnje, izsiljevanje, poškodovanje tuje stvari...), torej z nasiljem podkrepljena kazniva dejanja," za razumevanje konteksta sporočajo s policije.