Novi plačni sistem je povzročil zmedo in tudi nezadovoljstvo. Kljub drugačnim izračunom so namreč nekateri dobili nižje plače kot mesec prej. (Foto: Reuters)

Ob vstopu v novi plačni sistem je "zmeda popolna", obtožuje glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj. Ob prvem izplačilu plač po novem so namreč nekateri dobili manj kot v predhodnem mesecu. Tega si ne znajo razlagati, saj so vsi izračuni kazali, da se bodo plače zvišale.

Predpostavljajo sicer, da so se v večini primerov zgodile napake pri izračunih plač, kar mora odpraviti delodajalec. To pa ne drži za vse zaposlene, ki niso ohranili niti višine prejšnje plače. Ob tem je Štrukelj opozoril na "neetično potezo vlade", ki je tik pred koncem plačnih pogajanj spremenila ključne določbe, ki so varovale prejšnjo plačo v celoti in sedaj izvzela le posamezne elemente te plače, ki se varujejo. Po Štrukljevih besedah gre zlasti za zaposlene z najnižjimi plačami, od čistilk, voznikov, do administracije in računovodij.

Glavni tajnik Sviza je tudi opozoril na nezakonita ravnanja pri posameznih primerih in pri tem naštel zaposlene v kulturi – kustose, konzervatorje in arhiviste – pri katerih je bila po njegovih besedah prevedba narejena v nasprotju z zakonom. Ker z vladne strani ni bilo pravega odgovora na opozorilo, da bi to morali popraviti, "bi lahko iz te skupine prišel tudi prvi večji val tožb, ki bodo naslovljene na sodišča".

Novi sistem ni pregleden

Vlada bi se morala ob "kupih pisem posameznikov in celih skupin", ki novega plačnega sistema ne občutijo kot pravičnega, zamisliti", je poudaril Štrukelj. Po njegovem prepričanju pa se krha tudi trditev o preglednosti novega sistema, saj zaposleni ob presenečenju nad višino plače pogosto tudi ne razumejo samih aneksov. Zmeda je popolna; nekateri zaposleni so uvrščeni v napačen plačni razred, ponekod niso izpeljali trimesečnega poračuna, kot je bil predviden, napake nastajajo pri upoštevanju novega dodatka za delovno dobo, je kot le nekaj primerov pomanjkljivosti izpostavil glavni tajnik sindikata. Sicer pa v sindikatu zahtevajo tudi primerno plačilo razredništva in imajo zahteve glede plačila povečane učne tedenske obveznosti.

Ob zahtevah policistov in nekaterih drugih uradnikov ter zagotovilih ministra za javno upravo Gregorja Viranta, da bodo lahko "ti uradniki, ki imajo nazive kot učitelji in vzgojiteljice, v določenih primerih napredovali tudi za deset plačnih razredov", Štrukelj pravi, da pričakujejo, da bo to omogočeno tudi strokovnim delavcem v šolstvu.

Na šolskem ministrstvu zadovoljni

Na ministrstvu za šolstvo in šport Štrukljeve obtožbe zavračajo in trdijo, da je prehod v nov plačni sistem uspel. Obžalujejo pa, da je glavni tajnik SVIZ "zadevo odprl na tak način", je povedala generalna direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolo Mojca Škrinjar. Dogovorjeni so namreč bili, da se o morebitnih napakah pri implementaciji plačnega sistema še naprej skupaj pogovarjajo in dogovarjajo, sestanek med šolskim ministrom Milanom Zverom in reprezentativnimi sindikati pa je dogovorjen, je dodala.

Sicer pa Škrinjarjeva pravi, da "nihče ni dobil manjše plače. Osnovne plače so varovane. Res pa je, da zakon o sistemu plač določa, da plačila povečanega obsega dela v času, ko ni pouka, ni."

Hvalica: Razloga ne razumemo  

Glavni pogajalec zaposlenih v javnem sektorju Doro Hvalica pravega vzroka za to, da so plače nekaterih nižje kot doslej ne pozna. "Po podpisu pogodbe smo mi mislili, da obvladamo štiri osnovne računske operacije. Te so kazale, da če plače naraščajo 17, 20, 24 odstotkov v neki dejavnosti, da se bo to pri prvem izplačilu plač že izdatno poznalo. Pa se v prenekateri dejavnosti ali vsaj v prenekaterem primeru to ne pozna. Mi razloga preprosto ne razumemo,“ je dejal. Pri kulturnikih bi lahko težava bila v napačnih navodilih z resornega ministrstva. Po besedah Hvalice jih je Virant odpravil, a mogoče je, da prepozno in da v nekaterih zavodih niso imeli časa to upoštevati. "Ali pa je še kakšna zgodba v ozadju ...“ dodaja.  

"Mislim ali vsaj upam, da gre v večini primerov za nesposobnost tistih, ki so prevedbe ali poračune delali. Ali pa za napake,“ še pravi Hvalica, ki pa opozarja, da so v primeru nekaterih zavodov zadrege večje – pomanjkanje sredstev. Teh namreč niso pravočasno nakazali na račune. Sredstva sicer so, kot trdi vlada je na voljo več kot 400 milijonov evrov.
Sicer pa po podatkih, ki jih ima Hvalica, vre tudi med zaposlenimi v zdravstvu, šolstvu z univerzo, kulturi in tudi na javnem RTV zavodu.