Poročilo KPK o imenovanju Škrleca preučuje ministrstvo za pravosodje

Komisija za preprečevanje korupcije je pri nadzoru imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ugotovila, da sta generalni državni tožilec Zvonko Fišer in takratni pravosodni minister Aleš Zalar s svojim ravnanjem tretji osebi omogočila nepremoženjsko korist, "s čimer so izpolnjeni vsi znaki korupcije".

KPK je ugotovil, da je vrhovno sodišče za imenovanje sicer najprej uporabilo natečajni postopek, ki ga je predvideval takrat veljavni zakon o državnem tožilstvu. Na njem je bil kot najprimernejši izbran Škrlec, ko pa se je eden od neizbranih kandidatov pritožil, je Fišer postopek ustavil in predlagal, da se Škrleca imenuje po drugem postopku, in sicer postopku dodelitve. Po njem se lahko na omenjeni položaj dodeli tudi katerega od državnih tožilcev (vmes je Škrlec postal državni tožilec), pri čemer poziv k prijavam objavi pravosodno ministrstvo, dodelitev pa izvede Državnotožilski svet.

Po ugotovitvah KPK so bila v obeh postopkih opuščena ravno tista dejanja, ki omogočajo konkurenco, prav tako ni jasno, ali je šlo pri samem postopku za dodelitev ali za izbiro po natečajnem postopku. S takšnim nedovoljenem mešanjem postopkov je naj bi tožilstvo želelo pospešiti sam postopek, ki bi ga sicer zadržala pritožba. Celotna kronologija po ugotovitvah KPK kaže tudi na tesno usklajenost med ravnanji generalnega državnega tožilca in resornega ministra, "ki nakazuje na izrazito favoriziranje določene osebe".

Poročilo KPK že preučuje tudi ministrstvo za pravosodje. Kot so pojasnili na ministrstvu, poročilo namreč predstavlja novo pravno in dejansko okoliščino, odločitev o nadaljnjih korakih pa bo sprejeta v naslednjem tednu. Nadaljnji koraki bodo po navedbah ministrstva "lahko odvisni tudi od morebitnega odziva ali neodziva Državnotožilskega sveta".

KPK: Fišer brez javnega natečaja podal predlog

Senat KPK je ugotovil, da je Fišer kršil dolžno ravnanje s tem, ko je 9. februarja 2012 takratnemu ministru za pravosodje Zalarju predlagal, da se za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva imenuje Škrleca, čeprav pred tem ni bil izveden oziroma dokončan javni natečaj, kakor to zahteva zakon o državnem tožilstvu. Ugotovili so tudi, da ni bil objavljen poziv k prijavam za dodelitev niti ni bila sprejeta ustrezna odločitev Državnotožilskega sveta, kar pa sta "edina postopka, ki ju zakon predvideva za zakonito zasedbo omenjenega delovnega mesta," so ugotovili KPK.

KPK: Zalar mimo zakonskih postopkov imenoval Škrleca

Zalar pa je po ugotovitvah KPK kršil dolžno ravnanje s tem, ko je istega dne z odločbo imenoval Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva, kljub temu da predhodno niso bili izvedeni postopki, ki jih komisija navaja že pri Fišerju. Pri tem se je Zalar po ugotovitvah KPK zavedal, da postopek imenovanja ni bil izveden v skladu z zakonom.

S tem sta Fišer in Zalar po ugotovitvah KPK "tretji osebi omogočila nepremoženjsko korist v obliki zasedbe delovnega mesta generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva, s čimer so izpolnjeni tudi vsi znaki korupcije, kot jo opredeljuje 1. točka 4. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije".

Zalar: gre za škandalozno voden postopek

Nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar je v zvezi z danes objavljenimi ugotovitvami KPK ocenil, da je komisija kršila njegove ustavne pravice, saj mu ni zagotovila možnosti obrambe. Po njegovem mnenju je šlo za škandalozno voden postopek in očitno nezakonito ravnanje KPK, zaradi česar med drugim napoveduje odškodninsko tožbo zoper državo.

Poudaril je, da odločbe KPK ni prejel, prav tako ni bila vročena njegovi odvetnici. To pa po njegovih besedah dokazuje, da se je komisiji v tej zadevi "izredno mudilo". Kot je pojasnil, je očitno želela prehiteti odločitev ustavnega sodišča, ki v isti zadevi obravnava njegovo ustavno pritožbo. Ustavnemu sodišču je predlagal, naj do dokončne odločitve komisiji prepove kakršno koli objavljanje končnih ugotovitev. "KPK očitno to ve in zato so pohiteli," je prepričan.

'Niso mi omogočili, da bi se branil'

V ustavni pritožbi je sicer Zalar pojasnil, da je KPK kršila njegove ustavne procesne pravice, ker mu ni omogočila, da bi se v postopku branil. Tako po njegovih besedah ni imel možnosti sodelovati pri izvajanju dokazov, niti ni KPK izvajala tistih dokazov, ki bi jih sam predlagal. "Tu sem bil popoln objekt nekega postopka, na koncu katerega je KPK mene pribila na sramotilni steber, jaz naj se pa zdaj pritožujem od Poncija do Pilata," je dejal Zalar.

V tej fazi se Zalar tako ukvarja z osnovnim procesnim vprašanjem, ali ima prizadeti v takem postopku pravico, da se brani, in na kakšen način naj mu bo ta pravica zagotovljena, da bo tudi učinkovita. "Zato se o vsebini očitkov sploh še ne morem izrekati," je pojasnil. Ko bo jasno, kakšen položaj v postopku lahko sploh ima oz. ali je stranka v postopku ali ne, pa se bodo po njegovih besedah lahko začeli pogovarjati o vsebini.

Ob tem je napovedal, da bo na osnovi odločitve KPK razširil postopke v svojo obrambo. Ustavno sodišče, ki obravnava njegovo pritožbo, bo o tem obvestil, prav tako bo "očitno moral vložiti tožbo v upravnem sporu zoper odločitev KPK". Napoveduje pa tudi odškodninsko tožbo zoper državo zaradi "očitno nezakonitega ravnanja KPK in njegovih članov".

Zalar je svoje ogorčenje izrazil tudi na Twitterju.

Najprej obsodba, potem sojenje, je rekla KPK v zadevi Skrlec. Kot v pravljici Alica v cudezni dezeli. Grozljivo poteptan 22. clen ustave.

— Aleš Zalar (@AlesZalar) April 10, 2015

Fišer: deloval sem na podlagi zakona

Fišer pa je v odgovoru na osnutek zapisal, da je njegovo delo teklo izključno na podlagi razumevanja zakona, do kakršnega je bilo mogoče priti v trenutku, ko je tekel postopek. Spremenjen zakon, ki je določal novo delovno mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva, je namreč vstopil v veljavo tik pred imenovanjem, do takrat pa ni bil izpeljan še noben takšen postopek.

Pravosodno ministrstvo: nedopustna uporaba postopkov

Postopek imenovanja sta že presojala tudi pravosodno ministrstvo in inšpektorat za javni sektor. Prvo je podobno kot zdaj KPK ugotovilo, da sta bila pri imenovanju nedopustno združena in uporabljena dva samostojna postopka. Inšpektorat pa se je pri preverjanju postopka imenovanja razglasil za nepristojnega. Imenovanje je presojalo tudi upravno sodišče, ki je ugotovilo, da ga je mogoče šteti kot samovoljo pri izvrševanju oblasti.