Janša ob Minattijevi smrti: Neizbrisljivo se je vpisal v srca mnogih

Minister za izobraževanje, znanost kulturo in šport Žiga Turk je ob smrti pesnika Ivana Minattija svojcem poslal izraze sožalja, so sporočili z ministrstva. Minatti je bil velik slovenski pesnik, nepozaben in nedosegljiv lirik povojne slovenske poezije in pionir v časih po drugi svetovni vojni, ki intimizmu še niso bili naklonjeni, je zapisal Turk.

Iskreno in globoko sožalje Minattijevim svojcem je v sožalnem pismu izrazil tudi predsednik vlade Janez Janša, so sporočili iz premierovega kabineta.

V bogati beri življenjskega in umetniškega opusa Ivana Minattija so cvetela semena rahločutnosti, ljubezni, intimističnega vpogleda v človekove stiske, strahove in tesnobo. "Njegov pogled v veličino narave in družbe, njegovo zavedanje, da 'nekoga moraš imeti rad', je Slovenkam in Slovencem ponudilo pot v iskanje prijateljstva in iskrenega sodelovanja drug z drugim," je zapisal predsednik vlade.

Janša je spomnil tudi na žlahtne nagrade, ki jih je Minatti prejel za svoje umetniške in ustvarjalne dosežke, in poudaril, da se je pesnik s svojim ustvarjalnim delom neizbrisljivo vpisal v srca mnogih.

"Slovenija je z njegovim odhodom izgubila velikega pesnika in prevajalca, ki je znal s preprostimi besedami ubesediti globine človeške duše. Ivan Minatti je trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico, njegov življenjski in umetniški opus pa bo kot neizbrisen pečat žarel močno in mogočno na Parnasu slovenske poezije," so Janševe besede povzeli v njegovem kabinetu.

Boris A. Novak: Minatti med prelomnimi pesniki 20. stoletja

Ivan Minatti je bil eden izmed prelomnih slovenskih pesnikov 20. stoletja, ki je zoper kolektivistično estetiko, ki se je uveljavila po drugi svetovni vojni, nastopil z osebnim pesniškim glasom, je ob Minattijevi smrti ocenil pesnik Boris A. Novak.

Minatti je znotraj literarnega gibanja intimizma ustvaril nekaj najbolj izrazitih osebno obarvanih pesmi, ki so izrazile tudi življenjsko občutje mnogih ljudi, je dejal Novak.

Minattijeva poezija kaže tudi, da tisto, kar je najbolj osebno, potrka na srca največjega števila ljudi. "Njegova pesem Nekoga moraš imeti rad je v tem smislu ne le ena izmed najbolj priljubljenih pesmi v vsej zgodovini slovenske lirike, ampak tudi ena izmed največjih pesmi, saj je utelesila način doživljanja sveta slovenskega človeka tega obdobja," je dodal.

Novak meni, da je bil Minattijev pesniški glas "vseskozi utišan", tudi njegove partizanske pesmi, ki so se po svojem "mehkem tonu" razlikovale od tedaj prevladujočega toka poezije.

Minatti je bil "tišini v sebi in v svetu" zvest vse svoje življenje in vso svojo pesniško pot, poudarja Novak. Tako je denimo pesniška zbirka Bolečina nedoživetega "izražala tisto vrsto hrepenenja, ki so ga čutili mnogi ljudje, pa ga niso mogli ali smeli izraziti".

Minattijeva lirika je tako "opravljala najvišjo možno vlogo, ki jo poezija lahko opravlja", to je, da izrazi način počutja posameznika. Zato po mnenju Novaka tudi ni naključje, da so se z njegovo liriko poistovetili mnogi, ki sicer zelo redko posegajo po pesniški besedi.

Pesnik in prevajalec ter predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer podobno kot Novak ugotavlja, da je Minatti že v partizansko poezijo, ki je bila predvsem pesem odpora, vnesel intimo in poudarjeno človeško noto, kar je ostala njegova temeljna prepoznavnost.

Prav tako je bil Minatti med prvimi pesniki, ki po svoji temeljni naravnanosti niso mogli zatajiti človeške stiske, ki je bila takrat tudi družbena. Zato so ga zaradi njegovih pesmi tudi večkrat napadli, dodaja Taufer.

Novak pa se spominja, da je kljub generacijski razliki med njima Minattija poznal in ga pogosto videval. "Občudoval in spoštoval sem njegovo držo, ki je bila vseskozi pokončna, kritična do vseh družbenih sistemov, v katerih je živel," je poudaril Novak.

Spomnil je tudi na njegov fascinanten človeški značaj, saj je bil "človek, ki je bil obenem izjemno trden, kot bi bil izklesan iz skale, in v isti sapi izjemno občutljiv, mehak in odprt, poln duhovitosti in duha".

Taufer pa se Minattija spominja kot izjemno toplega in neposrednega človeka. "Bil je človek, kakršnega je bilo veselje srečati," je dodal. Kot njegov prvi urednik Tauferju ni objavil pesmi, za kar pa mu je Taufer hvaležen. Poleg prijateljskih vezi sta imela tudi skupne ljubezni kot prevajalca, saj sta oba prevajala makedonsko poezijo, je še spomnil.

Minatti se je rodil 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Kot predstavnik intimistične, rahločutne, nežne poezije je s pesmijo razkrival stiske sodobnega človeka, njegovo resignacijo in melanholijo.

Med njegove najbolj znamenite pesniške zbirke sodijo Pa bo pomlad prišla (1955), Bolečina nedoživetega (1964, 1994), Ko bom tih in dober (1973), Pesmi (1980) in Prisluškujem tišini v sebi (1984).