FOTO in VIDEO: Medveda čaka selitev v neznano

Delavci ljubljanskega živalskega vrta so pri zunanjem delu ograje zjutraj okoli 3.30 opazili medveda. Po preverjanju so ugotovili, da ni pobegnil iz njihove kletke. Gre za divjega rjavega medveda, ki je nato odšel v smeri Rožnika. Težak je okoli 80 kilogramov.

Zgodaj popoldne so z Zavoda za gozdove sporočili, da so medveda pregnali proti Polhograjskim Dolomitom, a je ob 18.20 policija dobila obvestilo, da spet hlača v bližini živalskega vrta, od koder se je po trim stezi odpravil proti vrhu Rožnika. Tokrat so se na Zavodu za gozdove odločili za drugačen ukrep in ga uspavali. Njihov predstavnik Tone Lesnik je povedal, da ga bodo popisali in ga opremili z ovratnico, nato pa odpeljali "nekam na gozdno območje". Kam natančno, ni želel razriti. Taka je namreč navada, da ne povzročajo nepotrebnega vznemirjanja v tamkajšnji javnosti, je dejal. 

Izvedeli smo, da ga bodo najverjetneje preselili na območje Notranjske ali Kočevske. Na vsak način pa bodo kosmatinca, za katerega domnevajo, da ga je k živalskemu vrtu zvabila prisotnost medvedke Čupe, odpeljali dovolj daleč, da se ne bo še enkrat vrnil.

Radovedneži, pojdite proč!

Zaradi medveda je bilo v akciji več deset policistov. Patrulje so zavarovale območje Rožnika, Mosteca in parka Tivolija ter odganjale obiskovalce in radovedneže. Z Zavoda za gozdove pa so na kraj, kjer so medveda opazili, poslali posebno intervencijsko skupino.

Ta je medveda prvič izsledila že okoli 14. ure, in sicer pri ograji nad živalskim vrtom. Ker naj bi šlo za mlajšo in manj nevarno žival, so se odločili, da jo preženejo v smeri proti Polhograjskim Dolomitom, od koder naj bi tudi prišla, je za 24ur.com popoldne povedal Tone Lesnik. A jih je kosmatinec, kot kaže, prelisičil. Zato so se drugič odločili, da ga uspavajo.

Naloge interventne skupine

Interventna skupina mora medveda izslediti, nato pa ugotoviti njegovo starost, velikost ter koliko je nevaren. Na podlagi tega se nato odločijo, kaj storiti z njim. Možnosti so tri: odlov, kar pomeni, da medveda uspavajo in ga odpeljejo, odstrel, kar pomeni, da ga ustrelijo, ali pa plašenje. Prav tretjo možnost so izbrali najprej, čeprav so sprva trdili, da v omenjenem primeru ne pride v poštev, saj se medved nahaja preveč globoko v urbanem okolju.

Kot so za 24ur.com še povedali na Zavodu za gozdove, je obstajala tudi možnost, da medved pristane v živalskem vrtu. To so v preteklosti že naredili, vendar poskusi niso bili najbolj posrečeni. Ta možnost je namreč povezana s številnimi vprašanji, med njimi tudi tem, ali bi ga bili v živalskem vrtu sploh pripravljeni sprejeti oziroma ali imajo dovolj prostora.

Kaj storiti ob srečanju z medvedom?

Če ne želimo srečati medveda pri prehodu krajev, kjer se pogosto zadržuje, je priporočljivo, da nase opozarjamo s hrupom. V temi je poleg zvoka uspešen odganjalec tudi močna baterijska svetilka. Priporočljivo je, da stopamo tako, da šumi listje, občasno poči veja in škrta kamenje, glasno zakašljamo ali si kaj zapojemo.

Ob bližnjem srečanju z medvedom je najbolje mirno obstati, potem pa se počasi in mirno umikati. Vedeti moramo, da imamo opravka z bitjem, ki ni napadalno, če se ne čuti ogroženega. Medvedka skuša človeka včasih odvrniti od nadaljnjega približevanja z zastraševalnim pristopom (navidezni ali strašilni napad), podkrepi pa ga še z grozečim renčanjem in rjovenjem. Kljub takemu obnašanju medved ne bo prešel v pravi napad, če ga k temu dodatno ne izzove ravnanje, ki ga dojame kot napadalnega. Če nas medved ni opazil, je najbolje, da počakamo, da nemoteno nadaljuje svojo pot, nato pa odidemo v nasprotno smer.

Običajno človeka, ki je nehote in nevede prekoračil kritično tolerančno razdaljo do medveda, še posebej medvedke z mladiči, podre na tla udarec s šapo. Učinek prvega udarca in nadaljnjega poteka napada pa je zelo malo odvisen od napadenega. Medved nikoli ne napade človeka zaradi lakote ali iz hudobije, pač pa samo v stiski, ko se počuti skrajno ogroženega. Zato se ob srečanju z medvedom ogibajmo vsega, kar bi ga utegnilo dodatno strašiti ali v njem sprožati občutek ogroženosti.

Medved ob pasjem laježu nagonsko pričakuje hujšo nevarnost. Tako lahko pes, če ni dovolj pogumen, oster in napadalen, spravi gospodarja v hude težave. Priporočljivo je, da imamo psa povsod, kjer obstoja verjetnost srečanja z medvedom, na povodcu.