Po kruhu dražje še meso in mleko

Podražitev kruha ne bo edina stvar, ki nas bo udarila po žepih. V kratkem se nam namreč obetajo tudi podražitve mesa in tudi mlečnih izdelkov. Ob predpostavki, da bi se vse cene hrane povišale za pet odstotkov, bi bila letna inflacija zaradi tega višja za 0,7-odstotne točke, so izračunali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Opažajo, da se cene prehranskih in drugih surovin na svetovnih trgih dražijo že nekaj časa. Do prenosa v maloprodajne cene v Sloveniji je začelo prihajati z novim letom, kar je povezano predvsem z dejstvom, da se v tem času med dobavitelji in trgovci oblikujejo novi plačilni pogoji za letošnje leto.

Slovenija je cenovne šoke na področju cen prehranskih in ostalih surovin beležila že med letoma 2007 in 2008, ko so se cene hrane povišale za 12,9 oziroma 3,8 odstotka. V območju evra so se cene hrane v teh dveh letih podražile za 4,9 oziroma 3,3 odstotka.

Perutnina Ptuj: Po 20. januarju dvig med pet in 10 odstotki

V Perutnini Ptuj so cene živil, ki jih izvažajo na evropske trge, že dvignili, v Sloveniji pa se bodo njihova živila podražila po 20. januarju – v povprečju za pet do 10 odstotkov. “Praktično vse leto 2010 smo zdržali brez podražitev, vendar smo bili primorani cene prilagoditi stanju na nabavni strani. Glede na nadaljnje trende dražitev surovin moram pošteno povedati, da ni nujno, da je to letošnja zadnja podražitev,” je povedal Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor.

Kot je pojasnil, so razlogi za dvig cen logična posledica dogajanj na globalnem trgu in odraz dejstva, da je hrana postala ena od strateških človekovih dobrin. Povečano povpraševanje po prehranskih dobrinah na vseh pomembnih trgih je izjemno veliko in vse več kmetijskih dobrin se uporablja za energetske projekte, naravne katastrofe, vključno z zadnjimi poplavami velikih razsežnosti, in še dodatno prerazporejajo povpraševanje in s tem posledično tudi cene vsaj dveh najpomembnejših žitaric, pšenice in koruze. Če k temu dodamo še populacijsko eksplozijo, je več kot očitno, da svetovna prehranska industrija ni bila v celoti kos hitrim in velikim spremembam. 

“Seveda smo v Perutnini Ptuj na ravni celotne skupine že vse lansko leto občutili zapiranje cenovnih škarij, saj se nismo mogli izogniti dejstvu, da se je cena pšenice podvojila, z 120 na 240 evrov, hkrati pa se je drastično povečala tudi cena koruze z 140 na 220 evrov za tono. Ob tem se je dražila tudi soja, le da z nekoliko nižjim odstotkom. Problematično pa je tudi dejstvo, da so nadaljnje napovedi enako usmerjene. Surovine se bodo še dražile, s tem posledično tudi hrana," je končal Glaser.

Celjske mesnine: Govedina dražja za najmanj 10 odstotkov

Podražitve so že najavili tudi v Celjskih mesninah, je za 24ur.com potrdil direktor Izidor Krivec. “Ker je šla nabavna cena govedine gor za 30 odstotkov, smo tudi mi najavili dvig cen za minimalno deset odstotkov. Zvišala se je tudi nabavna cena svinjine, sicer ne veliko, vendar vseeno. Zato bomo morali zvišati tudi te cene za med pet in 10 odstotkov,” je pojasnil. Z nekaterimi trgovci imajo borzne cene, kar pomeni, da se cene izdelkov že dvigajo tedensko, sicer pa bodo vse cene zvišane do konca februarja, je napovedal. Tudi če bo cena ostala na tem nivoju, bodo morali svoje cene letos zagotovo še enkrat dvigniti, je še dodal.

Skupina Panvita: Nismo več zmožni iskati notranjih rezerv

“Zaskrbljeno opazujemo dogajanje na svetovnih surovinskih borzah,” pa so sporočili iz Skupine Panvita. Majhna samooskrba Slovenije in potreba po nabavi strateških surovin na svetovnih trgih neizogibno vplivata na višanje stroškov – tako v vzreji živali kot v proizvodnji mesa in mesnih izdelkov, pravijo.

“Višanje cene pšenice, koruze, soje in energentov je doseglo že takšne stopnje, da ob nenehnem zapiranju cenovnih škarij sami več nismo zmožni poiskati notranjih rezerv in smo prisiljeni zvišati cene. Neizogiben dvig cen živalske krme posledično zahteva podražitev svežega piščančjega in svinjskega mesa v višini vsaj do 10 odstotkov. Enako velja tudi za mesne izdelke, kjer je sicer surovinska baza nekoliko ugodnejša, vendar vseeno zahteva občutno korekcijo cene,” je zapisal član uprave Simon Ravnič.

Trenutne ocene bodočih cen strateških surovin in simulacije stroškov, narejene na podlagi teh, kažejo, da bo v bodoče potrebna še ena korekcija nivoja cen. “Glede na slabe vremenske pogoje v Južni Ameriki in Avstraliji, ki so pomembni svetovni izvozniki žit, verjamemo, da se bodo cene surovin še naprej zviševale,” je zaključil.

Ljubljanske mlekarne: Najvišja podražitev za šest odstotkov

Izvršni direktor za trženje pri Ljubljanskih mlekarnah Grega Ermenc je za 24ur.com pojasnil, da so podražitve zaradi dvomesečnega najavnega roka že najavili, cene za skoraj vse izdelke pa bodo dvignili 1. februarja.

“Ker je od zadnje podražitve minilo že tri leta, lani pa se je zelo veliko stvari podražilo – od nafte, do embalaže, do sladkorja ... tudi mi dvigujemo cene po skupinah izdelkov, in sicer od 0 do 6 odstotkov, v povprečju pa za okoli 3,5.” Razloga za tokratni dvig cen torej tokrat ne pripisujejo zvišanju cene osnovne surovine, t. j. surovega mleka, kot je bilo to pred tremi leti, ko so cene v povprečju morali dvigniti za kar 15 odstotkov.

Kot pravi Ermenc, upa, da letos ne bo več podražitev, je pa vse odvisno od cene osnovnega faktorja. "Glede na trende višanja cen, ki jih beležimo, ne moremo popolnoma izključiti, da bo ta podražitev zadnja v tem letu. Potrudili se bomo in naredili vse, kar je v naši moči, da bi kljub temu skozi vse leto ohranili cene mleka in mlečnih izdelkov na ravni februarskih podražitev. V kolikor bo prišlo do novih podražitev, bomo takrat o tem obvestili tudi javnost."

Pomurske mlekarne: Cene smo rahlo korigirali

"Cena surovina – mleka se je pri nas v letu 2010 dvignila trikrat. Spet se je zvišala v začetku letošnjega leta, skupaj za 18 odstotkov. Cene smo rahlo korigirali v začetku leta, dvigi cen pa so različni. Kaj se bo dogajalo naprej, je odvisno od dogajanja na trgu EU," je sporočila direktorica Bernardka Hlebič.

Kuhar: Hrano dražijo višje cene vhodnih surovin

Razlog za napovedane podražitve hrane v Sloveniji je v podražitvah vhodnih surovin, hkrati pa so vzorci na svetovnem kmetijsko-živilskem trgu zelo nenavadni, ob napovedanih podražitvah hrane ugotavlja agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Meni, da je v Sloveniji v prihodnje smiselno okrepiti samooskrbo na nekaterih področjih, denimo pri mesu in mleku.

Težko je napovedati, kam to pelje, je dejal Kuhar, ki se mu zdi nenavadno, da se ob precejšnjih zalogah surovin, ki jih beleži svetovna statistika, trgovanje ne sproži in cene stalno rastejo. Možno je, da so zaloge navidezne ali pa da so že v lasti velikih trgovcev s kmetijskimi surovinami, borznih naložbenikov in investitorjev, ki čakajo na še višje cene, pravi.

Slovenija je pri pšenici odvisna od uvoza, saj nima pogojev za zadostno in konkurenčno pridelavo, cene žit na svetovnih borzah pa so po nekaterih podatkih trenutno kar za 130 odstotkov višje kot v enakem lanskem obdobju. Kot pravi Kuhar, je pri žitih težko, da bo Slovenija povečevala svojo samooskrbo, je pa o tem smiselno razmišljati pri katerih drugih kmetijskih surovinah, kjer ima Slovenija primerljive prednosti in je konkurenčna. Omenil je področji prireje mleka in mesa.

Glede na statistične podatke v Sloveniji sicer ne moremo trditi, da se hrana v zadnjih letih "neznansko draži", pravi Kuhar. Z izjemo leta 2007, ko je bila inflacijska stopnja na letni ravni za hrano okoli 10- do 12-odstotna, je Slovenija v obdobju pred to podražitvijo in v obdobju po tej podražitvi imela realne cenitve hrane, pravi agrarni ekonomist, ki navaja, da so se vse ostale stvari v gospodarstvu bolj dražile kot hrana. Kot kaže statistika, so bile inflacijske stopnje praviloma višje od rasti cen hrane.

Bo delovna skupina dosegla pravične odnose?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozorno spremlja dogajanje na področju gibanja cen živil. Ob tem se zavedajo, ''da je bila rast cen kmetijskih surovin pričakovana, saj dosedanje cene v mnogo primerih niso pokrile niti proizvodnih stroškov''.

Pravijo, da je treba opazovati celotno verigo od primarne proizvodnje do potrošnika. Na pobudo ministrstev za kmetijstvo in gospodarstvo je bila z namenom povečanja ''pravičnosti'' delitve dodane vrednosti znotraj vseh členov verige preskrbe s hrano, ustanovljena delovna skupina, katere člani so tako predstavniki pridelovalcev, živilskopredelovalne industrije, trgovine, potrošnikov, Urad za varstvo konkurence ter predstavniki akademske sfere, so sporočili s kmetijskega ministrstva.

''Cilj delovne skupine je priprava kodeksa pravičnih odnosov v celotni verigi preskrbe s hrano. S stališča ministrstva so zlasti pomembni plačilni roki, ki ne bi smeli znašati več kot 30 dni, še posebej zato, ker imajo živila krajši rok trajanja kot proizvodi ostalih gospodarskih panog. Ministrstvu je, zaradi zaščite interesov potrošnikov, v interesu, da so marže na osnovna živila dovolj nizke, da bodo primerljive z državami v srednjeevropskem prostoru. Prav tako ministrstvo tudi pričakuje, da se bo v prihodnje odstopilo od neželenih praks sodelovanja med posameznimi členi v verigi preskrbe s hrano, kot so npr. bonitete, super rabati ipd.,'' so še sporočili.