Širca: Rezultat bo vplival na življenje ljudi in stanje v državi

Volivci so po neuradnih rezultatih Državne volilne komisije (DVK) novelo zakona o arhivskem in dokumentarnem gradivu zavrnili. Zakon je podprlo 28,99 odstotka volivcev, zavrnilo pa ga je 71,01 odstotka volivcev.

Na referendumih je po neuradnih podatkih DVK glasovalo nekaj več kot 686.000 oziroma 40,2 odstotka volilnih upravičencev.

Delni rezultati kažejo "tisto, kar je marsikdo napovedoval že prej, to je, da predlagani zakoni ne bodo prišli v veljavo in da se bo zaradi tega v prihodnje zgodilo kar nekaj katastrof", je v prvem komentarju referendumskih izidov v Cankarjevem domu dejala kulturna ministrica Majda Širca.

Rezultat referenduma o zakonu o arhivih bo po mnenju ministrice zelo vplival na življenje ljudi in stanje države, saj se "izkazuje, da bomo edina država daleč naokoli, ki bomo lahko dajali na plan dokumente in podatke o ljudeh, ki so delali v prid tej državi, tako pred osamosvojitvijo kot po tem. In to je precej zaskrbljujoče stanje," je dejala.

Je pa ljudi po njenem prepričanju treba razumeti, saj je o tako strokovnih in pravnih vprašanjih težko odločati, posebej "v kontekstu vseh manipulacij in laži, ki so se dogajale ob predlogu tega zakona".

Ob tem je dodala, da je tudi prejšnja vlada arhive najprej odprla, potem, ko je videla, kaj je s tem storila, pa jih je takoj spet zaprla.

Širca je sicer za TV Slovenija dejala, da se danes še ne bo odločala o tem, ali bi odstopila z mesta ministrice ali ne.

Iz SLS pa so glede zakona o arhivih dejali, da se veselijo, ker trenutno rezultati kažejo tudi zavrnitev tega zakona, ki so mu v stranki nasprotovali. V SLS menijo, da "bo še naprej omogočeno, da se bomo prek dostopnosti vseh arhivskih dokumentov lahko soočali z realnostjo naše preteklosti.“

Predsednik republike Danilo Türk ob oddaji glasu ni želel napovedati rezultatov, niti morebitnih posledic, ki bi jih imela zavrnitev zakonov na referendumu.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je ob oddaji glasu dejal, da verjame v napovedi rezultatov, zato njegova pričakovanja niso "ravno optimistična“. Ministrica za kulturo Majda Širca pa je ob glasovanju dejala, da napovedi niso bile najbolj optimistične, vendar da upa, da so Slovenci in Slovenke do danes našli še kakšen argument v prid vladnim predlogom.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je po oddaji svojega glasu napovedal, da bodo vsi trije referendumi padli. Pojasnjuje, da je glasoval proti zakonom in ne proti vladi. Sicer pa političnih sprememb ob morebitnem padcu referendumov Jelinčič ne pričakuje.

Referednum so predlagali v SDS in SNS

Državni zbor je novelo zakona o arhivih sprejel 4. februarja, z njo pa so spremenili dostopnost do arhivskega gradiva varnostno-obveščevalnih služb. Dosedanji zakon, ki ga je državni zbor sprejel leta 2006 je namreč omogočal dostop do vsega gradiva, ki je nastalo pred letom 1990 in so ga državne institucije predale Arhivu RS, tudi do gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV).

Pobudo za referendum o zakonu o arhivih so podali poslanci SDS in SNS, poslanec Andrej Magajna in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.

Na ministrstvu za kulturo, kjer so novi zakon pripravili, pravijo, da bi bili arhivi nekdanje SDV kljub noveli še vedno dostopni javnosti, ne bodo pa nujno dostopna gradiva, ki se nanašajo na klasično obveščevalno in protiobveščevalno dejavnost SDV v tujini, saj da bi lahko razkritje nekaterih podatkov ogrozilo nacionalno varnost in varnost posameznikov, ki so v tujini delali za SDV.

O tem, ali je vsebina dokumentov lahko dostopna javnosti ali ne, bi po zakonu, o katerem so volivci odločali na referendumu, presojala posebna komisija. Ta bi bila sestavljena iz predstavnika Arhiva RS, predstavnika Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, predstavnika pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in dveh strokovnjakov arhivske, zgodovinske, pravne ali druge družboslovne stroke, ki bi jih imenoval DZ na predlog parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

V SDS so zavračali navedbe ministrstva, da bi lahko zdaj veljavni zakon ogrozil nacionalno varnost in varnost posameznikov, ki so sodelovali s SDV. Poslanec SDS Vinko Gorenak je dejal, da "zdajšnji zakon namreč velja že od leta 2006, do zdaj pa zaradi tega nacionalna varnost ni bila ogrožena, prav tako ne interesi manjšine ali posamezniki. Argumenti, ki jih navaja koalicija, so zato argumenti zastraševanja," pravi.

V SLS so prepričani, da se je treba s preteklostjo soočiti, ne glede na to, kakšna je bila. Tudi v SLS so zavrnili navedbe vlade, da bi lahko neomejen vpogled v dele arhiva ogrozil državno varnost ali interese posameznikov.

Tudi Zmago Jelinčič (SNS) je prepričan, da morajo arhivi ostati odprti. "Cel svet namreč arhive odpira, le mi jih zapiramo. To pa zaradi tega, ker je treba zaščititi neka imena bivših starih funkcionarjev," je dejal.