Pličanič napovedal reformo sodstva

Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je po današnjem sestanku s predsednico Slovenskega sodniškega društva Janjo Roblek napovedal reforme v smeri učinkovitejšega in hitrejšega delovanja sodstva. Napovedal je spremembe v treh vsebinskih sklopih delovanja sodstva.

Prvi je razbremenitev sodstva tistih pristojnosti, za katere ni nujno, da jih opravljajo sodniki. Gre denimo za nepravdne zapuščinske postopke, ki naj bi jih v prihodnje opravljali notarji, in za mediacije. Z reformami bi po besedah ministra tudi bolj jasno postavili mejo med izvršilno in sodno vejo oblasti, ko gre za vprašanje upravljanja sodišč. Kot je pojasnil, bi bila v tem sklopu ključna sprememba ta, da bo predsednik vrhovnega sodišča, potem ko bo imenovan v DZ, sam imenoval sodnike hierarhično nižjih sodišč. "Če se točno ve, kje je odgovornost skoncentrirana, in ne tako kot zdaj, ko je razpršena, potem bo to odgovornost lažje uveljavljati," je pojasnil Pličanič.

Tretji sklop sprememb pa se nanaša na spremembe kazenskega in pravdnega postopka. V ta sklop med drugim sodijo nekatere spremembe sodnega reda in spremembe v sodnem managementu, s katerimi bi dosegli hitrejše in učinkovitejše sojenje, je pojasnil minister za pravosodje in javno upravo. Cilj vseh sprememb je po njegovih besedah povečanje zaupanja v sodstvo oz. v pravno državo.

"Zavedam pa se, da so določene spremembe potrebne," je povedala Roblekova in napovedala, da bodo predloge natančno preučili in se do njih opredelili, upa pa, da bodo za to imeli dovolj časa.

Aferi Prijatelji v stečaju se nista mogla ogniti

Sogovornika sta se sicer danes dotaknila tudi zadnjih  razkritij, povezanih s stečajnimi upravitelji. Strinjala sta se, da je v takšnih primerih zelo pomemben umirjen in argumentiran odziv sodniške stroke, zlasti zato, da bi s tem zaščitili tiste sodnike, ki svoje delo opravljajo predano in pošteno. Hkrati sta se strinjala, da se mora sodstvo odzivati sproti, javno in proaktivno tudi zato, da bi javnost s tem dobila pojasnila in odgovore na vprašanja kot so,  kakšno odgovornost in pristojnost ima posamezni organ v zvezi s problematiko, kaj je prav in kaj ni, kaj je dopustno in kaj ne, kaj je etično in kaj to ni …

Je pa Roblekova ob tem poudarila, da je vsak posamezen primer treba vsestransko razčistiti, za to pa so zadolženi pristojni organi. Kot je dejala, je sodniško društvo v omenjeni zadevi že prejelo poročilo predsednika okrožnega sodišča, počakali pa bodo na vsa ostala poročila, zadeve spremljali ter nato zavzeli svoje stališče v zvezi s tem. Roblekova meni, da so vsi sodniki zavezani zakonom in etičnemu kodeksu, po katerem morajo delovati.