Gospodarsko rast naj bi spodbudili s tujimi investicijami in črpanjem evropskih sredstev, pravi gospodarski minister Radovan Žerjav. Skupaj z davčnimi olajšavami naj bi bilo za to skupaj namenjenih 380 milijonov evrov.
Med predvidenimi ukrepi za zagon gospodarske rasti je minister navedel že napovedane davčne spremembe, vredne 150 milijonov evrov, kamor spadajo postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb po odstotno točko na leto do 15 odstotkov leta 2015, neomejeno 40-odstotno davčno olajšavo za investicije v opremo, 100-odstotno splošno davčno olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj ter spremembo pri dohodnini, da bo meja za najvišji razred 1,5-kratnik povprečne plače.
Med ukrepi za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, vrednimi skupno 230 milijonov evrov, Žerjav navaja nadaljevanje garancij za kredite s subvencijo obrestne mere, pri čemer dodajajo ločen instrument garancije za kredite za tehnološko inovativne projekte, in nadaljevanje instrumenta tveganega kapitala. Predvidena je tudi podpora začetnemu delovanju podjetij, nadaljevanje projektov razvojnih centrov, zagotavljanje podpornega okolja, uvedba presoje posledic zakonov in drugih predpisov na gospodarstvo, priprava industrijske politike ter preoblikovanje in združevanje podjetniškega slada ter sklada za regionalni razvoj ter izvajalskih agencij Japti, TIA in STO.
V strukturi proračunskih sredstev za ministrstvo se sicer sredstva za spodbujanje tujih investicij zmanjšujejo, nameravajo pa te investicije privabiti z omenjenimi davčnimi spremembami in privlačnejšim poslovnim okoljem.
Ohraniti nameravajo obvezen dvostranski pobot, z novelo zakona o preprečevanju zamud pri plačilih pa je v načrtu uvedba t. i. izvršnice. To bi bil nepreklicni plačilni instrument, nepreklicno pooblastilo dolžnika, s katerim bi upnik prišel do terjatve brez pomoči sodišča.
Za čiščenje bilanc bank bi nasedle naložbe prenesli na enega od skladov, ki bi sestavljali novo, enotno institucijo, v katero bi združili PDP, AUKN, Kad in Sod.
Z novelo zakona o prevzemih je predviden dvig prevzemnega praga s sedanjih 25 na 33 odstotkov. Operacionalizirati želijo tudi poroštveni zakon, po katerem SID banka daje jamstva.
Pri črpanju evropskih sredstev je po rebalansu predvidenih skupno 800 milijonov evrov, še 100 milijonov evrov za slovensko udeležbo pa je v proračunski rezervi.
Slovenija je v zadnjih petih letih sicer uspela v državni proračun od štirih milijard evrov vrniti le 1,3 milijarde evrov, tako da jih čaka do konca leta 2015, ko se konča črpanje iz trenutne finančne perspektive, še težko delo, če želijo letno počrpati od 700 do 800 milijonov evrov, pravijo na ministrstvu. Evropska sredstva so sicer praktično edina, ki bodo po rebalansu na voljo za razvojne projekte.
Manj denarja bo po rebalansu tudi za področje turizma, ki je lani doseglo rekordne rezultate. To nameravajo nadoknaditi z 2,5 milijona evrov evropskih sredstev, namenjenih izključno promociji države. Po predlogu rebalansa je za ministrstvo sicer predvidenih skupno 327,3 milijona evrov, od tega je integralnih sredstev za 150,9 milijona evrov.
Proračun kmetijskega ministrstva revnejši za 11,68 milijona evrov
Varčevanje pa je doseglo tudi druga ministrstva. Rebalans proračuna ministrstvom odnaša kar nekaj denarja. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje se proračun za letošnje leto tako znižuje za 11,68 milijona evrov, na 544,63 milijona evrov. Kot je povedal minister Franc Bogovič, se bodo sredstva najbolj zmanjšala pri delu proračuna, iz katerega so financirane službe ministrstva, zaposleni, javni zavodi, in sicer za 50 milijonov evrov.
Kot je še povedal, so rebalans na ministrstvu pripravljali tako, da so poskušali zagotoviti dovolj sredstev za slovensko udeležbo pri programih, ki so financirani z evropskim denarjem. Pri kohezijskih projektih je predvideno povečanje porabe sredstev, in sicer z lanskih 25 milijonov evrov na 42 milijonov evrov realiziranih sredstev.
"Letos imamo pri namenskih sredstvih povečanje, gre za črpanje vodnega sklada. Računamo, da jih bomo letos porabili 37 milijonov evrov, medtem ko smo jih lani 20 milijonov evrov," je dodal še minister.
Najbolj, za okoli 50 milijonov evrov, bodo oklestili sredstva za financiranje služb ministrstva, zaposlenih in javnih zavodov. Za to bodo imeli na voljo okoli 205 milijonov evrov.
Prihranke so sicer iskali pri znižanju plač, kjer je izhodišče znižanje za 10 odstotkov letos in polovično zmanjšanje regresa glede na lani ter zmanjšanje povračil za prihod na delo. Pri blagu in storitvah bodo sredstva zmanjšali za 30 odstotkov, pri subvencijah za 35 odstotkov, pri transferjih nepridobitnim organizacijam pa za 25 odstotkov.
"Z optimizmom me navdaja to, da se naši porabniki zavedajo resnosti položaja," je dejal Bogovič in dodal, da bodo poskušali znotraj zakona o izvrševanju proračuna, ki dopušča v okviru ministrstva določene prerazporeditve, poiskati, kaj je treba storiti, da bodo vitalne službe delovale preko celega leta.
Minister je tudi izpostavil, da bodo tako ostre razmere verjetno trajale več let in da je obenem področje kmetijstva in okolja pred možnostjo kreativnega preboja v Sloveniji.
Pličanič se je zahvalil vsem, ki ne bodo stavkali
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo pa bo imelo letos na voljo 181,4 milijona evrov, od katerih jih bo za javno upravo namenilo 126,5 milijona, za pravosodje 51,6 in za lokalno samoupravo 3,3 milijona evrov, je povedal minister Senko Pličanič.
Od omenjenih 181,4 milijona evrov bo več kot polovica namenjena za plače 4008 zaposlenih na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, upravni enotah, upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in Inšpektoratu za javno upravo, kar je sicer 7,5 milijona evrov manj kot v letu 2011. Za 1,5 milijona evrov se bodo zmanjšali materialni stroški ministrstva, za investicije pa bodo porabili 9,4 milijona evrov.
S tem po besedah ministra za pravosodje in javno upravo tudi njegovo ministrstvo deli usodo vseh ostalih ministrstev, ki morajo varčevati. Ob tem je znova poudaril, da letos brez varčevanja "preprosto ne bo šlo".
Po besedah Pličaniča bomo morali v letošnjem letu tako vsi stisniti zobe, smisel takšnega stiskanja pa je v tem, da "pridobimo dovolj kisika za to, kar nameravamo narediti v prihodnjih letih, to je državo znova spraviti na pot razvoja".
Pred za sredo napovedano stavko javnega sektorja se je Pličanič na novinarski konferenci zahvalil vsem, ki ne bodo stavkali. S tem namreč po njegovih besedah kažejo, da razumejo položaj, v katerem je Slovenija. Vse tiste, ki bodo stavkali, kar je sicer po besedah Pličaniča legitimen način izražanja nezadovoljstva z varčevalnimi ukrepi, pa je pozval k ponovnemu razmisleku o tem, "kakšen bo efekt stavke in kaj s tem povzročajo".
Minister je namreč prepričan, da so javni uslužbenci, ki bodo v sredo najverjetneje stavkali, v boljšem položaju kot zaposleni v zasebnem sektorju, saj bodo "samo enkrat stiskali pas, medtem ko ga bodo tisti, ki so v zasebnem sektorju, stiskali dvakrat". S tem ko bo javni sektor stiskal pas, bo namreč za zasebni sektor manj dela in bo torej po krizi, ki ga je prizadela v zadnjih letih, že drugič stiskal pas, je ocenil Pličanič. Vse tiste, ki bodo v sredo stavkali, je zato pozval, naj o tem premislijo.
Iskali bodo dodatne rezerve in prihranke
V zvezi z opozorili vrhovnega sodišča, da bo v primeru napovedanega 13,8-odstotnega varčevanja v sodstvu ogroženo delovanje sodišč, minister pojasnjuje, da se bodo še ta teden srečali s predstavniki vrhovnega sodišča in preverili položaj. "Na pogovoru bomo videli, koliko je ta ocena realna. Ponavadi se namreč po dodatnih pogovorih vedno ugotovi, da je še mogoče poiskati rezerve," je dejal.
Med nalogami, ki jih namerava v prihodnje izvesti ministrstvo, je Pličanič omenil uvajanje informacijske tehnologije, s katero bi lahko prihranili še dodatnih 60 milijonov evrov, "javni sektor pa naredili še bolj prijazen državljanom". Na ministrstvu nameravajo pripraviti tudi spremembe plačnega sistema, "po katerih bi bili tisti, ki delajo dobro, za to ustrezno nagrajeni, tisti, ki nočejo delati, pa sankcionirani". "V celoti želimo uveljaviti tudi t. i. vodenje s cilji, kjer bodo kriteriji za doseganje posameznih rezultatov povezani z merljivimi kazalci. Vse to z namenom, da bosta javni sektor, znotraj njega pa državna uprava, delovala še bolj učinkovito," je dejal.
Še letos nad notarske tarife
Glede prenove notarskih in odvetniških tarif, ki so jo koalicijske stranke napovedale v koalicijski pogodbi, je Pličanič danes pojasnil, da jih nameravajo prenoviti še letos, prav tako cene storitev ostalih nosilcev javnih pooblastil.
Povedal je še, da državnih sekretarjev še nima, da pa upa, da mu jih bo uspelo dobiti v najkrajšem času. Do zdaj se, kot je povedal, zaradi pogajanj s sindikati javnega sektorja namreč še ni imel časa ukvarjati s kadrovskimi vprašanji, zdaj pa se bo temu vprašanju posvetil bolj intenzivno.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.