Do 40 odstotkov višje plače za ministre in funkcionarje?

To predlaga za slovenske razmere pogumen predlog, in sicer za do 40 odstotkov višje plače za ministre oziroma funkcionarje. Nekateri so ob tem že skočili v zrak in zapisali, da gre za predlog 'saj ni res, pa je'.

A če predlog pozorneje pogledamo, lahko skozi kratko zgodovino samostojnosti Slovenije vidimo, da nizke plače ministrov oziroma funkcionarjev vodijo v sistemsko korupcijo in negativno selekcijo. Zakaj bi šel nekdo, ki je uspešen v zasebnem sektorju, za ministra, če bo tam dobil za desetkrat nižjo plačo, ob tem pa imel še ogromno odgovornost, saj predsednik vlade in ministri sprejemajo odločitve, ki posegajo v naša vsakdanja življenja.

Na drugi strani si predstavljajte ministra, ki dobi na mesec v žep 2500 evrov neto, njegov resor pa upravlja z milijardo evrov denarja. Kako velika je skušnjava pred tem ministrom, da si malce popravi nizko plačo? Zakaj ima lahko nekdanja šefica SDH še vedno 11.000 evrov bruto plače na mesec, ob tem ne nosi nobene odgovornosti več, predsednik vlade, ki upravlja s proračunom 10 milijard, pa 5500 evrov bruto. Pol manj.

Plačna nesorazmerja funkcionarjev 

Minister za finance Andrej Bertoncelj je v maju zaslužil več kot predsednik vlade. Če pogledamo še podrobneje, je tu obrambni minister Karl Erjavec, ki je zaslužil trikrat manj kot njegov podrejeni, višji častnik prvi pilot. V zdravstvu je denimo zdravnik specialist v izolski bolnišnici zaslužil 14.000, minister za zdravje Aleš Šabeder pa dobrih 5000.

"Plače niso motivator, so pa higienik, kar pomeni, da zaradi zelo nizkih plač ministrov in poslancev, v primerjavi z nekimi drugimi funkcijami, zagotovo niso privlačne za tiste najboljše kadre, zato se nam ministrske ekipe in sestava državnega zbora iz mandata v mandat slabšajo, in lahko opažamo, da je zelo težko pridobiti ljudi, ki imajo dobre službe, v politiko," pravi Matej Lahovnik, ekonomist in nekdanji gospodarski minister. 

"Ni logično, da imata minister za finance in gospodarstvo skorajda enako plačo ali celo nižjo od ministra za Slovence po svetu, čeprav imata neprimerljivo večjo odgovornost. Drugi problem je, da mnogi funkcionarji, ki se ne izkažejo pri svojem delu, ne prevzamejo odgovornosti in so premeščeni na neko drugo, morda celo enako plačano delo, kar je tudi narobe," še pravi Lahovnik. 

Lahovnik je skupaj z ministrskim stolčkom sprejel nižjo plačo, a šlo je za izziv, pravi danes. A kot se prevečkrat izkaže, imajo funkcionarji druge motive. Negativna selekcija je zato neizbežna, je jasen Peter Kraljič, nekdanji svetovalec nemške vlade. "Če pogledate, kdo je predsednik Singapurja - on na leto zasluži milijon dolarjev, je najbolje plačani politik na svetu. Singapur pa je v špici svetovnega gospodarskega napredka. In zakaj ne bi nekaj takega pametnega privoščil tudi Sloveniji." 

160.000 gre mesečno premierju Singapurja, Angela Merkel dobi 25.000 evrov, avstrijski kancler dobrih 22.000, francoski predsednik vlade pa slabih 15.000. Tudi zato je Računsko sodišče odprlo debato o zvišanju plač funkcionarjem, a brez pogojev ne gre.

"Prvič, da bi bile plače bolj vezane, torej večji variabilni del, glede na njihovo uspešnost, in drugič, da bi tisti, ki se ne izkažejo pri svojem delu, zapustili svoja delovna mesta. Zdaj se pa dogaja, da jih zapustijo, ampak jim poiščejo druge razmeroma enako dobro plačane funkcije v javnem sektorju," še meni Lahovnik. 

Predlog Računskega sodišča pomeni iz zdajšnjega maksimalnega 65. plačnega razreda povišanje na 70. oziroma 75., kar pomeni od 20 do 40 odstotkov višje osnovne bruto plače.

Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je izpostavil, da sta zadnja intervencija vlade ter dogovor s sindikati, da plače javnih uslužbencev lahko dosežejo 57. plačni razred, porušili vsa sorazmerja med plačami funkcionarjev in javnih uslužbencev. "Do konca leta bo večina funkcionarjev plačana manj kot najbolje plačani javni uslužbenci. To seveda destimulativno vpliva na to, kako delajo funkcionarji in kdo se odloča za takšno kariero," je dejal.

To pa po besedah Vesela ni edini razlog za težave s sistemom javnih uslužbencev. Sistem je po njegovih besedah "zelo rigiden, saj ne nagrajuje tistih, ki dobro delajo, in v drugo smer, nagrajuje tiste, ki delajo slabo, saj vemo, da so vrata javnega sektorja praktično zaprta."