Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je podala svoj odgovor na vprašanje, ki ji ga je po elektronski pošti zastavil zaskrbljeni uporabnik pametnega mobilnika z Googlovim operacijskim sistemom Android. "Nedvomno uporaba Googlovih storitev marsikdaj predstavlja velik poseg v zasebnost," pravi Pirc Musarjeva in dodaja, da na tovrstno nevarnost t. i. "v splet vgrajenega nadzora" oziroma puščanja "elektronskih sledi" že dolgo opozarjajo.
Še posebej sporna se ji zdi kategorija t. i. uporabniške komunikacije. Glede slednje v novem pravilniku piše, da ko uporabnik Googlu pošlje e-pošto ali drugo sporočilo, ga lahko slednji zadrži za obdelavo uporabnikovih poizvedb, odgovor na uporabnikove zahteve in izboljšanje svojih storitev. Piše še, da ko uporabnik kateri od Googlovih storitev, ki ponuja funkcije kratkih sporočil SMS, pošilja sporočila SMS ali jih od nje prejema, lahko Google zbira in hrani podatke, povezane s temi sporočili, kot so telefonska številka, operater, povezan s to številko, vsebina sporočila ter datum in ura transakcije. Uporabnikov e-poštni naslov pa lahko uporabijo za komunikacijo z uporabnikom o Googlovih storitvah.
Nedorečeno sivo polje koristi Googlu
Po navedbah pooblaščenke je iz tega razvidno, da se prometni podatki o telefonskih klicih in prenesenih SMS-sporočilih nanašajo na uporabo Googlovih storitev, npr. Google Voice, ne pa na samo uporabo prenosnih telefonov z Googlovim operacijskim sistemom Android. Vendar pa gre po mnenju informacijske pooblaščenke "za precej sivo in nedorečeno področje, ki se v prihodnosti utegne redefinirati".
Če torej gre za obdelavo osebnih ali prometnih podatkov, ki v nekaterih primerih že lahko imajo značaj osebnih podatkov, v okviru uporabe Googlovih storitev, ne pa uporabe samega operacijskega sistema, potem takšna obdelava osebnih podatkov načeloma ni sporna, pod pogojem, da temelji na ustrezni pravni podlagi, pojasnjuje pooblaščenka.
Zakon o varstvu osebnih podatkov določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo bodisi na podlagi zakona bodisi na podlagi osebne privolitve.
Uporaba samih prenosnih telefonov z operacijskim sistemom Android za zdaj naj ne bi sodila v okvir Googlovih storitev, se pa utegne to spremeniti. Dejstvo je, da proizvajalci v svoje operacijske sisteme pogosto vgrajujejo različne aplikacije za izvajanje oddaljenega nadzora, uporabniki, ki želijo ohraniti vsaj del svoje zasebnosti, pa so pogosto prisiljeni k izbiri alternativnih operacijskih sistemov in programskih aplikacij, še pravi Pirc Musarjeva.
Sicer pa Pirc Musarjeva opozarja, da avtentično razlago posameznih določb zakona daje le državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato lahko v tem primeru tudi sama poda le neobvezno mnenje.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.