Petrovec: Za mrhovinarskimi novinarji stoji javnost, ki je lačna takšnih zgodb

Na uradu Varuha človekovih pravic so pred dnevom človekovih pravic organizirali okroglo mizo o kršitvah človekovih pravic v medijih. Namestnik Varuha človekovih pravic Jernej Rovšek je v uvodnem govoru dejal, da se na varuha človekovih pravic obrača vse več oseb, ki menijo, da so jim bile v medijih kršene človekove pravice. Kot je dejal, varuh na tem področju nima posebnih pooblastil.

Mediji imajo pravico do svobode izražanja, hkrati pa je ta pravica lahko tudi omejena zaradi drugih pravic, kot je pravica do zasebnosti ali pa pravica do človekovega dostojanstva.

Profesor na inštitutu za kriminologijo Dragan Petrovec je dejal, da gre za področje, ki ga je skoraj nemogoče natančno regulirati, saj gre pogosto za precej subjektivne presoje, kaj se v medijih lahko pokaže in kaj ne. Na tem področju je sicer pristojno novinarsko častno razsodišče, je dejal Petrovec. Ob tem se je vprašal, zakaj se danes splača objaviti tudi škodljive zadeve o posameznikih. Pravi, da je krivda tudi na strani potrošnikov, ki „komaj čakajo“ na takšne informacije. "Če novinarje prikazujejo kot mrhovinarje, je treba priznati, da za tem stoji javnost, ki komaj čaka na te novice,“ je še dejal.

Odvetnica Nina Zidar Klemenčič pa je dejala, da se zaščita posameznikov na sodiščih izboljšuje, saj so sodišča začela prepoznavati pravico do časti in do zasebnosti. Kot je dejala, pa so odškodnine, ki jih sodna praksa ponavadi prisodi, še vedno premajhne, da bi medije odvrnile od objavljanja občutljivih informacij. Opozorila je tudi, da so v obligacijskem zakoniku boljše zaščitene pravne osebe, saj 183. člen določa, da imajo pravico do povrnitve premoženjske škode le pravne osebe. Zato podjetja lažje zaščitijo svoje interese kot posamezniki.

Novinarka Dnevnika in predsednica novinarskega častnega razsodišča Ranka Ivelja pa je dejala, da so za kakovostno delo novinarjev potrebni tudi ustrezni pogoji. "Če mora novinar delati v prekernih oblikah, je bolj podvržen raznim vplivom,“ je dejala. Danes je zaradi varčevanja medijev manj specializiranih novinarjev. Kot je dejala, ima novinarsko razsodišče v zadnjih letih čedalje več dela, v zadnjem času imajo okoli 60 razsodb letno, v prejšnjih letih pa jih je bilo le od 20 do 30 letno. Ob tem je dejala tudi, da je več možnosti, da bo kršil kodeks raziskovalni novinar, kot pa nekdo, ki gre le na novinarsko konferenco in napiše, kaj se je tam dogajalo.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pa je dejala, da je slovenski informacijski pooblaščenec eden redkih v Evropi, ki lahko nadzoruje tudi medije. Opozorila je, da imajo težave tudi zato, ker osebni podatki prihajajo tudi iz institucij, kot je državni zbor ali davčna uprava in podobno. 90 odstotkov primerov kršitve pravice do zasebnosti pa se dogaja državljanom, ki niso na kakšnih višjih funkcijah. Ponovila je, da pravica do svobode izražanja ni absolutna, ampak je omejena z drugimi pravicami, ki so tudi zelo pomembne.