Peterle: To je resen projekt
Evropski poslanec Lojze Peterle bo kandidiral za predsednika države. Kandidaturo je potrdil tudi prvak SNS.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Lojze Peterle bo kandidiral za predsednika (Foto: Reuters)
Prvi predsednik demokratično izvoljene slovenske vlade in poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle (NSi/EPP) namerava kandidirati na volitvah za predsednika republike, ki bodo potekale prihodnjo jesen. Dvakratni zunanji minister ni želel podrobneje komentirati kandidature, ker bo predstavljena na petkovi novinarski konferenci.
Pahor se je odzval na kandidaturo Lojzeta Peterleta. Zanj je Pahor dejal, da gre za politika z dolgoletnimi izkušnjami, ki je prepoznaven v javnosti, zato Peterleta spoštuje in ceni.
Glavni motiv za kandidiranje pa je za Peterleta dejstvo, da so ga že dolgo k temu nagovarjali številni posamezniki, in to ne le iz pomladnih strank. Po besedah nekdanjega predsednika Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) ter predsednika sveta NSi med letoma 2001 in 2005 je predsedniško kandidaturo "v prejšnji rundi" odklonil, za tokratno odločitev pa je bilo zelo pomembno tudi to, da je dobil močno podporo v gospodarskih krogih.
"To je resno podjetje, tega se ne da prepuščati neki improvizaciji. Treba se je resno pripraviti in želim dati dovolj časa tistim, ki želijo iti v ta projekt," je dejal Peterle glede zgodnje odločitve za kandidaturo na volitvah, ki bodo potekale prihodnjo jesen.
Glede načina kandidiranja pa je eden od ustanoviteljev Nove Slovenije dejal, da predsednika republike "ne voli parlament, ampak vse ljudstvo, zato mislim, da je prav, da se tako tudi kandidira". Peterle lahko pričakuje podporo NSi, je povedal predsednik stranke Andrej Bajuk. Dejal je, da je izvršilni odbor Nove Slovenije že pred meseci podprl Peterletovo namero in spomnil na izjavo vodje poslanske skupine Alojza Soka, da bi bil Peterle dober predsednik republike.
Na petkovi novinarski konferenci bo sicer Peterletovo kandidaturo med drugimi predstavil direktor podjetja za proizvodnjo ultralahkih letal Pipistrel in član vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj Ivo Boscarol.
Pahor: Kandidat bo znan do pomladiPredsednik SD in poslanec v Evropskem parlamentu Borut Pahor je napovedal, da bodo v SD z razpravo o kandidatu stranke na volitvah predsednika republike začeli po novem letu in da bo dokončna odločitev padla zgodaj spomladi. Glede njegove morebitne kandidature pa je ponovil, da je ne izključuje, a ni bilo o tem v stranki še nobene odločitve oziroma razprave, je poudaril po tem, ko je predsedniško kandidaturo napovedal njegov kolega v Evropskem parlamentu Lojze Peterle.
V boj za predsednika tudi Plemeniti
Za predsednika pa bo kandidiral tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je svojo kandidaturo že potrdil, s tem pa bo zagotovo popestril volilno kampanjo.
Drnovšek ne bo kandidiral
Jaz mu želim dosti uspeha, o kandidaturi pa zaenkrat ne razmišljam.
Predsednik republike Janez Drnovšek je 26. junija povedal, da na naslednjih predsedniških volitvah ne bo kandidiral. "Mislim, da je bilo dovolj uradnih funkcij, vodilnih položajev," je povedal in dodal, da se bo posvetil vodenju Gibanja za pravičnost in razvoj ter verjetno napisal še kakšno knjigo.
Več poti do kandidature
Peterle, ki bo kandidiral s podporo skupine volivcev, se je tako odločil za enega od treh načinov kandidiranja. Kandidata lahko namreč poleg najmanj 5000 volivcev določi še najmanj deset poslancev ali pa politične stranke.
Funkcija predsednika republike je nezdružljiva s funkcijo poslanca v Evropskem parlamentu, saj med drugim ustava določa, da je funkcija predsednika republike nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.
Zakon o volitvah predsednika republike določa, da poslanci določajo kandidate s podpisovanjem, politične stranke pa s tajnim glasovanjem po postopku, določenem z njihovimi pravili. Posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata.
Dve ali več političnih strank lahko določi skupnega kandidata. Predlog kandidature mora biti podprt s podpisi najmanj treh poslancev ali najmanj 3000 volivcev. Vsak poslanec in vsak volivec lahko da podporo samo eni kandidaturi.
bravo g. Peterle
a se zdej novinajrji posluzujejoi fint????


















