Številne gledalce koprodukcijske predstave Vojna in mir pod režisersko taktirko Silviuja Purcăreteja je pretresel prizor z živim petelinom na odru. V nekem trenutku ga igralec Jernej Šugman drži v rokah, nato ga nenadoma vrže v zrak.
Prizor se je po odzivih na družbenih omrežjih sodeč številnim zdel nepotreben, nasilen in pretresljiv, širijo se pozivi k bojkotu predstave. "V predstavi Vojna in mir menda na povodcu igralci na oder pripeljejo še živega petelina in ga, vsega prestrašenega, mečejo naokrog, saj seveda ne more leteti. Če si v 21. stoletju režiserji ne znajo pomagati z drugačnimi načini/sredstvi doseči svojega bistva kot zgolj z nasiljem nad nedolžnimi bitji, potem je to sila žalostno. Sploh v svetu umetnosti, ki naj bi nas spodbujal k razmisleku o tem, kako (so)ustvarjati lepši, boljši svet," je prek Facebooka ustvarjalcem in vodstvu Drame sporočila ena od tistih abonentk, ki si prestave protestno ne bo ogledala.
Podobno ogorčena je bila gledalka, ki je svoje nestrinjanje prav tako delila prek Facebooka. "Prizor z živim petelinom, ki ga zavezanega za nogo mečejo v zrak in pustijo padati po tleh, traja kar nekaj časa, da tam po odru stresirano išče zavetje, pa seveda ne more nikamor, ker ga pač potegnejo za štrikec, je vreden najmanj resne obsodbe ustvarjalcev," je zapisala.
Očitno so si ustvarjalci opozorila vzeli k srcu. Na svojem Facebook profilu je namreč SNG Drama objavila opravičilo. Zapisali so, da je bil petelin del predstave na izrecno željo režiserja, ki je to sporočil v zadnjem trenutku. "Tudi igralci so idejo sprejeli s precejšnjim odporom in že danes smo se uspeli dogovoriti, kako prirediti prizor, da v njem ne bo več elementov, ki bi lahko pomenili mučenje sodelujoče živali. V vseh naslednjih predstavah bo petelin na odru zgolj še prisoten, ne bo pa več vržen v zrak, kot je želel režiser. Bolj radikalno pa v njegovo delo žal ne smemo poseči," so sporočili. Dodali pa so, da je v zaodrju za žival lepo poskrbljeno in da ekipa z njo ravna lepo in spoštljivo.
Predstava nastaja v koprodukciji SNG Drame Ljubljana, MGL in Cankarjevega doma. Na odgovore slednjih dveh še čakamo.
Policija: Znakov kaznivega dejanja mučenja živali ni
Vprašanja smo naslovili tudi na Policijsko upravo Ljubljana, kjer so pojasnili, da prijave doslej še niso prejeli. "So pa policisti na podlagi vaših vprašanj preverili okoliščine pojava živali v gledališki predstavi, predvsem pa ravnanja z njo. Na podlagi vseh zbranih ugotovitev z odgovornimi policisti niso zaznali kršitev Zakona o zaščiti živali, niti znakov kaznivega dejanja mučenja živali," je sporočila predstavnica PU Ljubljana Nataša Pučko.
Dodala je, da je o uporabi oziroma nastopu živali v predstavi seznanjena tudi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Uprava: Uporabo petelina smo jim odsvetovali
Na UVHVVR so odgovorili, da so se pripravljavci predstave z vprašanjem uporabe petelina obrnili na njih, z namenom pojasnila zakonodaje. Odgovor so jim poslali 16. januarja 2017, torej nekaj dni pred premiero. Poudarili so, da so uporabo petelina ustvarjalcem odsvetovali. V njihovem vprašanju je bila uporaba petelina predstavljena drugače, kot zdaj navajajo nekateri zgroženi gledalci, so še dodali na upravi.
Kot je razvidno iz odgovora uprave SNG Drami, so ustvarjalci povprašali za tolmačenje predpisov s področja zaščite zdravja in dobrobiti živali, saj ''naj bi v enem od prizorov nastopil živ petelin, igralec/igralci naj bi v prizoru žival nosili v naročju/pod pazduho ter jo v nadaljevanju prizora podili po odru''. Niso jim torej pojasnili, da naj bi petelina vrgli v zrak.
Na upravi so jim odgovorili, da je skladno z zakonom o zaščiti živali žival dovoljeno uporabljati na javnem zbiranju (gledališka predstava) le, če jim je prihranjeno nepotrebno trpljenje in ne gre za prepovedano ravnanje iz 15. člena tega zakona. ''Z vidika zdravja živali je pomembno, od kje je žival prišla in kam se bo vrnila. Tega podatka nimamo. Zaradi pojava aviarne influence je med drugimi ukrepi prepoved razstav in zbiranja ptic in perutnine na celotnem ozemlju RS. V tem primeru sicer ne gre za zbiranje ptic oziroma perutnine, a kljub temu želimo premike čim bolj omejiti. Zaradi zgoraj navedenih določil vam uporabo petelina v predstavi odsvetujemo,'' so na vprašanja SNG Drama odgovorili na upravi.
Na upravi so še pojasnili, da so prijavo o uporabi petelina v predstavi prejeli danes na Območni urad Ljubljana, Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Kaj pravi 15. člen zakona o zaščiti živali?
''Prepovedana ravnanja so:
- zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolno občevanje med človekom in živaljo, z njim izenačeno spolno ravnanje ali kakšno drugo spolno dejanje zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb;
- izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona;
- prisilno hranjenje, če to ni v zdravstvene ali v znanstveno-raziskovalne namene, puljenje perja živi perjadi, trganje rib s trnkov in druga podobna dejanja v nasprotju z določbami tega zakona;
- streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave;
- obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, prodaja in uporaba sredstev (npr. pasti stopalk in zank), ki žival imobilizirajo tako, da je ne usmrtijo, povzročene pa so ji poškodbe in bolečina. Ne glede na prejšnji stavek je dovoljena prodaja in uporaba limanic za zatiranje škodljivih glodavcev;
- organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo;
- uporaba živih živali za hrano ali vabo; izjemoma je dopustna uporaba živih živali za hrano, če so pogoji približani pogojem v naravi;
- preobremenjevanje živali, uporaba plemensko nezrelih živali (premladih ali spolno nezrelih živali) za razplod, onemogočanje potrebnega počitka, preskubljenje perutnine, aplikacija farmacevtskih preparatov ali drugih snovi z namenom izboljšanja športnih dosežkov (doping) ter uporaba bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje;
- vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju;
- preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali razen za izvajanje veterinarskih ukrepov in za ukrepe za varovanje premoženja na način, ki živali ne povzroča nepotrebnega trpljenja;
- lov na divjad v času lovopusta, lov na vodeče samice v času poleganja in dojenja mladičev ter neupravičena opustitev zasledovanja obstreljene divjadi;
- namerna trajna ali začasna zapustitev živali;
- krmljenje živali s snovjo, ki ji povzroča, trpljenje, poškodbe ali smrt;
- izpustitev prostoživeče živali, ki je bila vzrejena s pomočjo človeka, v naravo, če ni pripravljena za preživetje v naravnem okolju;
- lov divjadi z namenom gojenja v nasprotju s predpisi o lovstvu in ribištvu;
- zadrževanje prostoživečih živali v neregistriranih živalskih vrtovih;
- reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali; ta prepoved ne velja za rejo gensko spremenjenih organizmov v zaprtem sistemu, če reja poteka v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi;
- posegi na živalih, opravljeni v nasprotju s predpisi;
- spodbujanje napadalnosti živali do človeka ali živali, razen za namen šolanja psov ali uporabe službenih policijskih in vojaških psov;
- dejavnost prodaje psov, ki ne izhajajo iz lastne vzreje nosilca dejavnosti;
- tek živali, privezane na motorno prometno sredstvo;
- reja in lov na živali zgolj zaradi pridobivanja njihovih kožuhov, kož ali perja.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so dovoljena naslednja ravnanja:
a) odlov živali v skladu s predpisi o lovstvu in ribištvu;
b) odvzem živali iz narave v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, lovstvo in ribištvo;
c) streljanje gojene divjadi v oborah, kadar živali ni mogoče fiksirati z namenom zakola oziroma bi to dejanje ogrožalo varstvo in zaščito ljudi oziroma živali;
d) omama, anestezija ali usmrtitev nevarnih živali, če je to povezano z varstvom in zaščito ljudi ali živali.
Če je ravnanje iz prvega odstavka tega člena storjeno naklepno in zaradi tega nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali.''
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.