Z veselim decembrom se začne obdobje ognjemetov. Številni so organizirani, a med prazniki pogosto tudi sami posežemo po pirotehničnih sredstvih. Ker pa je nepravilna uporaba teh lahko zelo nevarna, so v nadaljevanju zbrani nekateri nasveti, kako ravnati v primeru poškodb.

Poškodovanca je treba najprej odpeljati v mirno okolje, kjer ga skušamo pomiriti in mu ponuditi pomoč, je za 24ur.com pojasnil zdravnik Roman Košir z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. "Rano čim prej sterilno oziroma vsaj čisto povijemo in takoj poiščemo zdravniško pomoč. S poškodovano okončino naj ne giblje, dobro je, da jo ima imobilizirano v trikotni ruti, kadar gre za poškodbo rok," je še svetoval.

Vsako leto sicer na mariborski urgenci pomoč poišče do deset oseb, največkrat imajo manjše poškodbe. V enem do dveh primerov gre za trajne hude posledice. Najpogostejše poškodbe, s katerimi imajo opravka, pa so poškodbe dlani, prstov, raztrganine kože in opekline.

Najpogostejše poškodbe, ki so posledica neprevidne uporabe pirotehničnih sredstev, so poškodbe rok in oči. (Foto: Tomaž Ungar)

Mladen Gasparini, predstojnik Oddelka za kirurgijo v Splošni bolnišnici Izola, pa je za 24ur.com povedal, da je pomoč pri poškodbi odvisna od poškodovanega organa. Običajno pa gre za opekline. V tem primeru je treba najprej poskrbeti, da niso možne dodatne eksplozije pirotehničnih sredstev. Če ocenimo, da gre za težje poškodbe, nemudoma poiščemo zdravniško pomoč.

Pri manjših opeklinah prizadeti del telesa hladimo pod tekočo mrzlo vodo vsaj deset minut. Z rok odstranimo morebitne prstane in zapestnice ter rane prekrijemo s sterilnimi zloženci in narahlo povijemo. "Lahko vzamemo kakšen blažji analgetik, na primer paracetamol," je dejal Gasparini.

"Poškodb očesa ne spiramo, temveč oko samo sterilno pokrijemo in obiščemo zdravnika, izjema so kemične poškodbe očesa, kjer oko obilno izpiramo pod tekočo vodo vsaj 20 minut," je pojasnil.

Če se vname obleka človeka, ga moramo najprej ustaviti, da se ne premika, nato ga položimo na tla in ovijemo v rjuho, odejo ali podoben material, ki je negorljiv. Povaljamo ga, dokler ognja ne pogasimo. "Če je gorela obleka na človeku, gre verjetno za globoke opekline. Pokličemo reševalce in v tem času, če je mogoče, hladimo opečeno površino (na primer s tušem). Hladimo toliko časa, da ni več bolečin (navadno od 30 do 60 minut), vendar moramo paziti, da pri tem ne podhladimo bolnika (otroke zato hladimo največ deset minut, če je prizadeta večja površina telesa). Pri hlajenju velja pravilo »15«: hladimo prvih 15 minut, vsaj 15 minut z vodo, ki ima 15 stopinj Celzija. Odstranimo tudi nakit, ure, pas. Obleke, ki je prilepljena na kožo, ne odstranjujemo. Rano prekrijemo s sterilnimi zloženci in narahlo povijemo oziroma uporabimo aluminijasto folijo," je razložil Gasparini. Opozoril pa je, da na opečene rane ne dajemo ledu, krem, mazil, lepljivih oblog in ne prediramo mehurjev.

"Če odtrga prst na roki in prst najdemo, ga ovijemo v sterilni zloženec in damo v vrečko, ki jo lahko obdamo z nekaj kockami ledu," je povedal Gasparini. Če je bolnik šokiran (bled, poten, s šibkim in hitrim srčni utripom, pospešenim dihanjem in motnjami zavesti), ga toplo ovijemo in pazimo na podhladitev. Položimo ga tako, da so noge dvignjene. Bolniku ne dajemo pijače, hrane ali cigaret.

Izolsko urgenco sicer v času praznikov zaradi eksplozij pirotehničnih sredstev obišče od pet do deset bolnikov. Kot so sporočili, so najpogostejše poškodbe rok (dlani in prstov) in oči. Izpostavljajo pa, da z leti število poškodovanih ne narašča.

Poškodbe zaradi eksplozije pirotehničnega izdelka spominjajo na vojne rane. Najhujše so poškodbe pri tistih, ki se pri prižiganju pirotehničnega izdelka sklonijo nadenj. Rane pa lahko pustijo trajne psihične in fizične posledice. (Foto: Blaž Garbajs)

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana svetujejo, da v primeru poškodbe zaradi eksplozije pirotehničnega izdelka ukrepamo po pravilih prve pomoči. Najprej ustavimo krvavitev, rano nato kompresijsko povijemo in če je poškodovana roka, jo vzdignemo na višino srca. Poškodovanca čim prej odpeljemo na najbližjo urgenco. Sicer opozarjajo, da so na večjih prireditvah navadno ekipe, ki nudijo prvo pomoč, a največ poškodb se zgodi pri neorganizirani uporabi pirotehničnih izdelkov. Če v eksploziji odtrga prst, ga je treba sicer prinesti s sabo v bolnišnico, a največkrat ud ni uporaben za replantacijo. Lahko pa se ga uporabi za rezervne dele (npr. za rekonstrukcijo živcev), so še pojasnili in dodali, da se trend poškodb na srečo z leti ne povečuje.

V preteklem letu so v UKC Ljubljana obravnavali 25 primerov poškodb zaradi pirotehničnih sredstev. Največ poškodovanih so sprejeli na silvestrovo, in sicer po polnoči. Večina poškodovanih je bila stara do 20 let. Tri osebe so utrpele težke poškodbe, pet pa poškodbe, ki so sicer zahtevale trajno zdravljenje, a niso pustile dolgotrajnih posledic. V 75 odstotkih je šlo za poškodbe rok, obraza in oči. Najtežje poškodbe so utrpeli tisti, ki so uporabljali predelana pirotehnična sredstva, ki so povzročila prave eksplozije.

Policisti v tem času tudi izvajajo akcije v okviru projekta Bodi zvezda, ne meči petard. S tem želijo preprečiti kršitve in poškodbe med mladimi zaradi neprevidne, nepremišljene in objestne uporabe pirotehničnih izdelkov. (Foto: Ni.J.)

Od danes dovoljena prodaja

Od danes do konca leta je dovoljena le prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, medtem ko so petarde, ki se po moči uvrščajo v višje kategorije, prepovedane. Pirotehniko, ki povzroča hrup, je prepovedano uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so proizvedeni, namenjeni in označeni za tako uporabo.

Prav tako ni dovoljeno prodajati pirotehničnih izdelkov kategorije 1 mlajšim od 14 let, izdelkov kategorije 2 pa mlajšim od 16 let. Mladoletniki do 14. oz. 16. leta lahko te izdelke uporabljajo le pod nadzorom staršev oz. skrbnikov. Tiste pirotehnične izdelke kategorije 3, ki so dovoljeni za nabavo in uporabo posameznikom, pa lahko kupijo in uporabljajo le polnoletni.

Vsak pirotehnični izdelek mora biti označen v slovenskem jeziku in mora vsebovati navodila za varno uporabo. Pomembno je, da so pirotehnični izdelki kupljeni pri pooblaščenih trgovcih, ki so strokovno usposobljeni za tovrstno prodajo in kupcu lahko svetujejo.

Policisti tudi opozarjajo, da je prepovedana predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. Ugotavljajo namreč, da je največ poškodb ravno pri prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa.

Za navedene kršitve posameznika je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov.

Živali pokanja pirotehničnih sredstev ne razumejo, zato jih je strah. (Foto: Bralec Milan)

Tudi žival lahko doživi šok

Veliko živali, ki so zunaj, se nima kam umakniti, ko začnejo pokati petarde. Lastniki živali, ki imajo težave zaradi pokov petard, morajo zato svojim ljubljenčkom najti ustrezno varstvo, Nataša Lokar in Diana Vlahinič svetujeta na spletni strani Društva za zaščito živali Ljubljana. Živali naj bodo v izoliranem prostoru, ki naj bodo, če se le da, brez oken. "Če žival ob poku pokaže vidne znake strahu, se na njeno vedenje ne smemo panično odzvati. Tako ji pokažemo, da se zunaj ne dogaja nič posebnega. Veliko živali posnema vedenje svojih skrbnikov. Če žival začnemo miriti, jo božati in ji posvečati posebno pozornost, ji potrdimo, da reagira prav," pišeta avtorici in dodajata, da lahko lastniki uporabijo tudi feromone za pomiritev. Odsvetujeta pa uporabo različnih pomirjeval, ker žival po njihovem zaužitju postane otopela, kar pa ne pomeni, da strah ni več prisoten. Če je žival v šoku in ji nič od naštetega ne pomaga, je treba poiskati veterinarsko pomoč, še opozarjata.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!